Ob opravljenih 1857 PCR-testih v nedeljo so potrdili 775 okužb. Pozitivnih je bilo 41,7 odstotka izvidov. Ob tem je bilo v nedeljo opravljenih 22.565 hitrih testov. V primerjavi s preteklo nedeljo, ko je delež pozitivnih testov znašal 46,5 odstotka, so tokrat potrdili 259 okužb manj, prav tako so opravili manj testov, in sicer 369. Število aktivnih okužb se je od preteklega tedna znižalo za 9680.
Po podatkih vlade se v slovenskih bolnišnicah zdravi 1050 bolnikov s covidom-19, kar je 16 več kot dan pred tem. Od tega jih 268 potrebuje zdravljenje na intenzivni negi, trije manj. Najmlajši bolnik v enoti intenzivne terapije je star 28 let, na navadnem covidnem oddelku pa 20 let.
Postopno umirjanje širjenja okužb
Pretekli teden je bil z vidika epidemije covida-19 precej obetavnejši od prejšnjih. Število dnevno potrjenih primerov okužbe s koronavirusom se še naprej znižuje, kot je poročal Radio Slovenija, je število aktivnih primerov v državi prvič po več kot enem mesecu znova nižje od 30 tisoč. Število aktivnih okužb se je od preteklega tedna znižalo za 9680 in po podatkih NIJZ-ja trenutno znaša 28.698.
Ob tem sedemdnevno povprečje potrjenih okužb znaša 1763, 14-dnevno povprečje na 100 tisoč prebivalcev pa 1361. Število aktivnih okužb je bilo v nedeljo za 613 nižje kot dan prej, sedemdnevno povprečje pa je bilo nižje za 37. Število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh se je glede na dan prej znižalo za 29.
M. Logar: "Ne morete si predstavljati, dokler ne vidite v živo"
Čeprav so v splošni populaciji številke o potrjenih okužbah ugodne, se to še ne pozna v intenzivnih enotah, kjer je stanje najbolj kritično, opozarja vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar. "V UKC-ju Ljubljana imamo danes v intenzivni negi in intenzivni terapiji skupno hospitaliziranih 92 bolnikov, od tega 77 na enoti za intenzivno terapijo. To so številke, ki si jih nihče pravzaprav ne more predstavljati, dokler tega ne vidi v živo," je poudarila in pojasnila, da so to bolniki, ki potrebujejo 24-urno oskrbo in ki bi brez sprejema v intenzivno nego in terapijo v nekaj urah umrli.
Trenutno imajo v največji ljubljanski bolnišnici osem prostih postelj za covidne bolnike, od tega je za pet postelj še treba dobiti ustrezen kader. Zadnje dni je bilo tako, da so na intenzivno enoto sprejeli dnevno od tri do pet bolnikov, kar pomeni, da bo intenzivni oddelek v dnevu ali dveh povsem poln, je opozorila Mateja Logar.
"V tem trenutku si nikakor ne moremo privoščiti, da bi ponovno prišlo do poslabšanja epidemičnih razmer. Zaradi tega se na vas obračam s prošnjo, da razumete, zakaj so ukrepi, ki smo jih predlagali in ki so bili sprejeti, potrebni in zakaj jih je treba upoštevati," se je obrnila na ljudi. Če se bodo zaradi decembrskega druženja razmere vnovič poslabšale, potem "vam moramo povedati, da v takšnih pogojih ne bomo zmogli več zagotavljati optimalne oskrbe za vse, ki bi potrebovali zdravljenje v intenzivnih enotah".
Opozorila je, da bi v tem primeru zaradi zasedenosti ljubljanske enote morali bolnike premeščati na različne konce države, takšni premiki pa znova zahtevajo prisotnost zdravstvene ekipe. "Ta morda ne bo na voljo, če se bo zgodila prometna nesreča, če se bo nekomu poslabšalo stanje zaradi infarkta," je opozorila vodja svetovalne skupine za covid-19 in poudarila, da covid-19 ne zahteva le neposrednih žrtev, temveč tudi tiste, ki zaradi zasedenosti kadra in postelj ne morejo imeti pravočasne obravnave. "Prosimo, da upoštevate, da so epidemične razmere v Sloveniji še vedno ene najslabših v Evropi. Če želimo ohraniti kolikor toliko odprto družbo, je treba upoštevati ukrepe, ki so v veljavi," je poudarila Mateja Logar.
Dodatna pomoč iz Italije
Da zdravstveni delavci takšnega tempa dela ne bodo zmogli v nedogled, opozarja tudi minister za zdravje Janez Poklukar. "Ljudje po Sloveniji kljub večkratnim pozivom zdravstva še vedno ne poznajo dejanske slike znotraj bolnišnic. Svet znotraj zdravstva ta trenutek še vedno bije hudo bitko, je na robu obupa, je izčrpan in seveda v težki stiski," je dejal.
Tudi zato je pomoč italijanske vojske, ki v Sloveniji pomaga pri negovanju in zdravljenju bolnikov s covidom-19, zelo dobrodošla. Prvim šestim zdravstvenim delavcem italijanske mornarice in zračnih sil – dvema zdravnikoma in štirim zdravstvenim tehnikom, ki so v Slovenijo prispeli v nedeljo, se bo pridružilo še devet zdravstvenikov iz vrst karabinjerjev.
Prvih šest zdravstvenih delavcev italijanske vojske se že pripravlja na začetek dela v ljubljanskem UKC-ju, kjer bodo predvidoma začeli pomagati v sredo.
Prihod naslednjih devetih zdravstvenih delavcev iz vrst italijanske vojske so po nedeljski odpovedi poleta na Brniku pričakovali okoli poldneva. Vendar se je njihov prihod znova zamaknil. Kot je na novinarski konferenci na Brniku povedal poveljnik Vojaške zdravstvene enote Logistične brigade Slovenske vojske Aleksander Vidergar, gre za devet karabinjerjev, medtem ko sta že v nedeljo v Slovenijo prispela dva pripadnika italijanske mornarice in štirje pripadniki zračnih sil.
V kranjski vojašnici so zanje pripravili predstavitev, ki je vsebovala epidemične razmere v Sloveniji in predvideni načrt dela v ljubljanskem kliničnem centru.
Prvih šest italijanskih zdravstvenih delavcev, ki so nastanjeni v hotelu v bližini UKC-ja Ljubljana, je bilo že na seznanitvenem sestanku v največji slovenski bolnišnici. Nato so se šli v vojaško bolnišnico Role 2 seznanit z opremo, ki je podobna tisti, ki jo uporabljajo tudi slovenske civilne bolnišnice. Kot je pojasnil Vidergar, jih je namreč z opremo bolje seznaniti v mirnem okolju prazne vojaške bolnišnice kot v polnih civilnih bolnišnicah, kjer bi s tem lahko motili tudi tamkajšnje delo.
Oblikovanje mešanih skupin
V torek je predvideno oblikovanje skupin, in sicer bodo pet italijanskih zdravnikov in 10 zdravstvenih tehnikov ter diplomiranih medicinskih sester razporedili v pet šestčlanskih mešanih slovensko-italijanskih ekip.
Vidergar je pojasnil, da so se za to odločili, da prebrodijo tudi morebitne jezikovne ovire, ki bi lahko nastale. Tako bodo razbremenili tudi pet od 20 pripadnikov slovenske vojaške zdravstvene enote, ki bodo nato lahko služili za rotacije ali druge naloge. Trenutni načrt je, da bodo mešane ekipe delovale le v ljubljanskem UKC-ju.
"Vendar sta slovenska in italijanska vojska tu, da pomagata civilnim javnim zavodom in zadnja beseda bo njihova. Ministrstvo za zdravje bo odločilo, kje so največji primanjkljaji, in tja bomo poslali svoje in italijanske pripadnike," je napovedal Vidergar.
V slovenskih bolnišnicah sicer trenutno dela 40 pripadnikov vojaške zdravstvene enote, poleg 20 v UKC-ju Ljubljana, še 10 v UKC-ju Maribor in po pet v bolnišnicah v Novem mestu in Celju. "To je nova situacija za vsakega od njih in določen šok ob prvem srečanju z bolniki na intenzivnih oddelkih, ampak po nekaj dneh so vsi navdušeni, da lahko pomagajo," je poudaril Videgar.
Glavni zdravstvenik vojaške zdravstvene enote Zlatko Kvržić je povedal, da pomagajo pri oskrbi hudo prizadetih bolnikov, ki potrebujejo stalno nego, bojni reševalci pa pomagajo tudi pri obračanju bolnikov in pri prevozih na preiskave.
"SV je pripravljen in za bojevanje in za pomoč prebivalstvu. Tu pa pride do izraza tista empatija, ko dejansko daš vse, kar je v tvoji moči, da pripomoreš, da je zdravstvo mogoče vsaj rahlo manj obremenjeno," je poudaril Kvržić, ki verjame, da bodo še naprej maksimalno pomagali.
Vidergar ni razkril, kolikšen delež njihove enote je angažiran za delo v civilnih bolnišnicah. Zagotovil je, da jih je še vedno dovolj za opravljanje drugih rednih nalog, nastaja pa kar nekaj presežkov ur. Že ob pojavu covida-19 je bila potrebna temeljita reorganizacija enote. Med drugim so vzpostavili operativno enoto za svetovanje, pomoč in organizacijo testiranja pripadnikov vojske, mobilne skupine za testiranje, epidemiološko in analitično skupino za odkrivanje morebitnih žarišč bolezni znotraj vojske, mobilno skupino za dezinfekcijo in cepilna mesta za pripadnike SV.
Italijanske okrepitve do konca decembra
Kot je sicer za Televizijo Slovenija poročala novinarka Marjeta Klemenc, naj bi po dogovoru obrambnih ministrov obeh držav italijanska vojska Sloveniji pomagala s 30 zdravstvenimi delavci, a jih trenutno zadošča le polovica. Italijanske okrepitve bodo v Sloveniji sicer ostale vsaj do konca decembra.
Cepljenje in upoštevanje ukrepov za razmeroma normalne praznike
Tudi zdravstveni minister je vnovič pozval k cepljenju in poudaril, da sta le boljša precepljenost in dosledno upoštevanje vladnih ukrepov podlaga za razmeroma normalno življenje tudi v času božično-novoletnih praznikov.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.232.563 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.157.776, kar je 55 odstotkov prebivalstva. Z dodatnim odmerkom cepiva proti covidu-19 je bilo do zdaj cepljenih 321.453 ljudi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje