"To je trenutek Evrope. 27., 28. in 29. decembra se bo začelo cepljenje po vsej Evropski uniji," je tvitnila.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Eric Mamer je pojasnil, da ni toliko cilj, da vse države članice začnejo cepljenje hkrati, ampak da gre za usklajen začetek. Nekatere države namreč ne bodo nujno začele cepiti že 27. decembra, so pa dobili zagotovila dobavitelja, da bodo cepivo državam članicam dostavili 26. decembra.

Pogoj za izvedbo časovnice je, da Evropska agencija za zdravila (EMA) po pričakovanjih v ponedeljek odobri cepivo ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha za uporabo. Po ureditvi vseh dokumentacij in dostavi se bo tako tudi v državah Evropske unije začelo pričakovano cepljenje proti covidu-19.

Začetek cepljenja pozdravljajo tudi v Italiji, kjer so z ministrstva za zdravje sporočili, da so pripravljeni na distribucijo 27. decembra, piše nemška tiskovna agencija DPA.

Države Evropske unije bi lahko prve odmerke cepiva proti covidu-19 dobile že 24. decembra, takrat bi lahko tudi začeli cepljenje. Avstrijska vlada je predvidela ta datum, ker naj bi Evropska agencija za zdravila (EMA) odločitev glede odobritve Pfizerjevega cepiva sporočila 21. decembra.

Predstavniki Pfizerja so avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu zagotovili, da bodo nemudoma po odobritvi cepiva v EU-ju začeli dostavljati odmerke, so v sredo sporočili iz avstrijske vlade. "Ne bomo čakali niti en dan, takoj bomo začeli razdeljevati cepivo," je povedal Kurz.

V okviru prve pošiljke naj bi države članice EU-ja do konca leta dobile po skoraj 10.000 odmerkov cepiva. Na začetku prihodnjega leta bodo v več korakih sledile nove pošiljke. Avstrija bo v prvem četrtletju dobila predvidoma 900.000 odmerkov cepiva ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha, pričakuje pa tudi cepiva drugih proizvajalcev.

Macron okužen z novim koronavirusom

Francoski predsednik Emmanuel Macron je okužen z novim koronavirusom, so sporočili iz Elizejske palače. Prihodnjih sedem dni bo preživel v samoosamitvi, od koder bo vodil državo. Kje se je okužil, ne ve.

Kot so še sporočili njegovi predstavniki, je 42-letni Macron po prvih simptomih covida-19 opravil PCR-test, ki je pokazal okužbo. Njegovi sodelavci zdaj iščejo vse, s katerimi je bil v zadnjih dneh v stiku, da jih obvestijo o okužbi.

Poudarili pa so, da Macron še vedno vodi državo. Odpovedal je vsa potovanja in obiske v bližnji prihodnosti, vse sestanke pa bo opravil virtualno. V karanteni so že Macronova žena Brigitte, ki ne kaže nobenih simptomov, francoski premier Jean Castex, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in španski premier Pedro Sanchez, ki je v ponedeljek kosil z Macronom. Postavlja pa se vprašanje, kdo vse bo še moral v karanteno. Macron se je namreč konec prejšnjega tedna udeležil vrha Evropske unije v Bruslju, na katerem so bili zbrani voditelji vseh držav članic – razen hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki je zaradi okužbe srečanje izpustil. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer sporočila, da ne namerava v karanteno. Nemška kanclerka Angela Merkel se je nekaj dni po vrhu EU-ja testirala, izid je bil negativen.

Macron, ki bo v ponedeljek dopolnil 43 let, se je tako pridružil več drugim svetovnim voditeljem, ki so bili že okuženi z novim koronavirusom. Med drugim sta okužbo prebolela britanski premier Boris Johnson, ki je Macronu zaželel čimprejšnje okrevanje, in ameriški predsednik Donald Trump.

V Franciji se je v torek končalo drugo zaprtje države od izbruha pandemije covida-19, a le z delnim odpiranjem, da bi se med prazniki izognili porastu okužb. Uvedli so delno nočno prepoved gibanja med 20. in 6. uro. Ponoči gredo lahko Francozi od doma zaradi dela, skrbi za otroke ali zdravstvenih razlogov ter sprehoda hišnih ljubljenčkov.

V sredo so v državi imeli več kot 17.000 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, kar je povzročilo zaskrbljenost. Doslej je covid-19 v Franciji, ki ima 67 milijonov prebivalcev, potrdilo okoli 2,47 milijona okužb, umrlo je več kot 59.472 covidnih bolnikov.

Nemčija z rekordnim številom novih okužb

Medtem iz Nemčije poročajo o rekordnih več kot 30.000 novih okužbah z novim koronavirusom. Inštitut Roberta Kocha, ki sporoča podatke o epidemiji covida-19 v Nemčiji, je sprva sporočil, da so v preteklih 24 urah potrdili 26.923 novih okužb, nato pa so dodali še 3500 primerov iz zvezne dežele Baden-Württemberg.

V Nemčiji so od srede v veljavi strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, saj so skoraj popolnoma ustavili javno življenje. Vrata je zaprla večina storitvenih dejavnosti, šole in večina trgovin, omejeno je tudi druženje. Med božičnimi prazniki bodo sicer nekatere ukrepe rahlo sprostili.

Švedski kralj: Zavozili smo

Švedska ima kljub strožjim tonom oblasti in novim omejitvam vse več težav z obvladovanjem drugega vala epidemije covida-19. Število hospitaliziranih bolnikov se veča in je na ravni vrhunca spomladanskega vala epidemije.

Prestolnica Stockholm je ponovno epicenter epidemije. Ta teden so pozvali vse, ki imajo nekaj zdravstvenega znanja, naj se javijo za pomoč.

Na Švedskem se je v ponedeljek v bolnišnicah zaradi covida-19 zdravilo okoli 2400 ljudi, kar je podobno kot v aprilu. Število bolnikov na intenzivni negi je za zdaj za polovico manjše kot spomladi. V povezavi s covidom-19 je v državi umrlo okoli 7800 ljudi, od tega samo v zadnjem tednu več kot 500.

Švedska se ni zatekla k strogim ukrepom za zajezitev novega koronavirusa in se je predvsem zanašala na odgovorno ravnanje državljanov, saj je izdajala le priporočila. Oblasti so ob porastu okužb pozivale k večji osebni požrtvovalnosti, med drugim z omejevanjem stikov. Nekaj ukrepov je tudi obvezujočih. Od konca novembra se lahko javno zbira le do osem ljudi.

Švedska sicer po uradni strategiji nikoli ni skušala doseči čredne imunosti, so pa zdravstveni strokovnjaki večkrat trdili, da bi hitro širjenje virusa spomladi oslabilo drugi val. Sprva se je to zdelo smiselno, saj je drugi val prišel pozneje in število smrti je bilo v oktobru še nizko. Razmere so se začele slabšati pozneje.

Kljub kritikam švedski premier Stefan Löfven ni želel priznati, da je bila njihova strategija napačna, češ da je prezgodaj za podajanje ocen. V nedavnem intervjuju je priznal, da so številni strokovnjaki podcenjevali drugi val. Ta teden so objavili tudi poročilo vladne komisije, da Švedska med epidemijo ni zaščitila starejših ljudi v domovih starejših in drugih domovih za dolgotrajno oskrbo. Več kot 90 odstotkov covidnih smrti je bilo med starejšimi od 70 let in skoraj polovica vseh v domovih starejših.

Švedski kralj Karl Gustav XVI. pa je kritičen glede obvladovanja epidemije v državi. "Mislim, da nam je spodletelo. Imamo veliko število tistih, ki so umrli, in to je grozno," je dodal.

Delno je sicer uvajanje ukrepov omejevala tudi trenutna zakonodaja, saj je državljanom po ustavi zagotovljena pravica do svobodnega gibanja. Vlada tako zdaj pripravlja začasni enoletni protikoronski zakon, ki bi ga sprejeli do marca prihodnje leto in bo vladi omogočil, da omeji število ljudi na javnih površinah ter delovanje podjetij in storitev.

Litva: Do zdaj potrdili več kot 100.000 okužb

V Litvi so od začetka pandemije covida-19 v marcu potrdili že več kot 100.000 primerov okužbe. Ta država z nekaj manj kot tremi milijoni prebivalcev je v zadnjih 24 urah potrdila še 3159 novih primerov. Zabeležili so še 30 smrtnih žrtev, s čimer se je skupno število umrlih ljudi s covidom-19 v tej baltski državi povzpelo na 933.

Da bi zaustavili hitro širjenje virusa, je vlada prejšnjo sredo uvedla obsežne omejevalne ukrepe, zlasti prepoved gibanja, kar bo nadzorovala tudi policija. Ti ukrepi naj bi veljali najmanj do 31. januarja.

Premierka Ingrida Šimonyte je medtem opozorila, da bodo ukrepe še dodatno zaostrili, če ne bo uspeha. Če ljudje ne bodo spoštovali omejitev glede gibanja, bodo lahko predlagali tudi uvedbo policijske ure. Za to mora sicer parlament razglasiti izredne razmere v državi, poroča baltska tiskovna agencija BNS.

Na Hrvaškem skoraj 4000 okužb

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob 12.294 testih potrdili 3918 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 85 bolnikov s covidom-19. Največ primerov okužbe so potrdili v Primorsko-goranski županiji, in sicer 475. Iz Istrske županije poročajo o 86 novih primerih.

Na Hrvaškem je trenutno 22.445 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se zdravi 2943 bolnikov s covidom-19, od tega 287 priključenih na ventilatorje. V samoosamitvi je skoraj 55.800 državljanov. Na Hrvaškem so doslej potrdili nekaj manj kot 187.000 okužb z novim koronavirusom in 2955 smrtnih žrtev covida-19. Okrevalo je več kot 161.650 obolelih. Doslej so testirali več kot 920.500 ljudi.

Hrvaški štab civilne zaščite je napovedal, da bodo v petek objavili ukrepe za zajezitev epidemije, ki bodo veljali po 21. decembru, ko naj bi se končala veljavnost večine obstoječih ukrepov. Glede na epidemiološko sliko so že napovedali dodatno zaostritev ukrepov. Med drugim naj bi prepovedali odhod od doma brez posebnih dovolilnic, podobno, kot je bilo spomladi, ter dodatne omejitve druženja. Neuradno naj bi dovolili druženja ljudi iz največ dveh gospodinjstev.

V Bolgariji zaprtje do konca januarja

V Bolgariji bodo srednje šole, trgovski centri, restavracije, kavarne in telovadnice zaprti do konca januarja. Omejitve bi se morale končati 21. decembra, a so jih podaljšali, saj ima sedemmilijonska država eno najvišjih stopenj smrtnosti v EU-ju. Osnovne šole in vrtci se bodo po novoletnih praznikih odprli.