Na MMC-ju smo se pogovarjali s tremi dopisniki RTV Slovenija: Jankom Petrovcem, Andrejem Stoparjem in Vlasto Jeseničnik, ki so prenesli italijanski, ameriški in ruski pogled na koronavirus. Vabljeni k branju, v nedeljo pa bodo svoje vtiste delili še Polona Fijavž, Mojca Širok in Boštjan Anžin.
Življenje in razmere za delo
Pogovor smo začeli z vprašanjem, kako poteka življenje v njihovih državah ter v kakšnih razmerah in omejitvah zdaj opravljajo svoje delo.
Janko Petrovec: Konference so omejene
V Evropi je novi koronavirus najprej izbruhnil v Italiji, zato je dopisnik Janko Petrovec prvi občutil, kakšne omejitve prinaša novi virus za poročanje: "Tako kot preostali kolegi dopisniki sem v veliki meri omejen na delo na daljavo. Delovne dneve večinoma preživim pred računalnikom. Možnosti, da bi se fizično udeležil novinarskih konferenc odločevalcev (zlasti različnih organov, povezanih z vlado), so izjemno omejene: v večini primerov je fizična prisotnost novinarjev omejena na domače poročevalce in tiskovne agencije. Še težje je s sogovorniki na podrejene teme: neposredne stike v tem času odklanjajo domala vsi."
Zanaša se tudi na lokalne vire
Še vedno ima dostop do primarnih in zaupanja vrednih virov. "Ves čas si izmenjujem informacije s kolegi iz drugih držav, s katerimi v teh dneh organiziramo tudi številne novinarske konference na daljavo, denimo s predstavniki politike in zdravstva v najbolj prizadeti Lombardiji. Dokumenti italijanske vlade in ministrstev so mi na voljo v trenutku, ko jih potrdijo – in podobno velja tudi za uradne informacije iz Vatikana. Težje je s poročanjem o stanju na terenu. Tu se zanašam na lokalne vire, ki so mi na voljo, ali prek italijanskih novinarskih kolegov ali prek stikov, ki sem jih vzpostavil v preteklih letih. Seveda je treba biti pri tem zelo previden, zato sklepe, ki jih sprejemajo moji sekundarni viri, praviloma preverjam pri različnih ljudeh. Podobno velja tudi pri poskusih interpretacije sprejetih vladnih ukrepov in pri špekulacijah o tem, kaj se pripravlja v prihodnje," pravi Petrovec.
Od doma le v treh primerih
Tudi sam se strogo drži izolacije in svoj dom zapušča le v treh primerih: "Zaradi samooskrbe, zdravja ali nujnih delovnih obveznosti. Teoretično torej lahko še naprej opravljam svoje novinarsko delo na terenu, vendar pa moram pri tem zagotavljati zaščito sebe, svojih sodelavcev in sogovornikov. V okoliščinah majhnega dopisništva, kot je naše, je težko zagotoviti zapovedano varnostno razdaljo med sodelujočimi pri intervjuju. Zato se tudi v tem primeru večinoma zanašamo na komuniciranje prek spletnih aplikacij in telefona. Terensko delo s sodelavko za zdaj omejujeva na neposredna javljanja in reportažne posnetke, ki ne zahtevajo fizične udeležbe tretjih ljudi."
Andrej Stopar: Spremenil se je format stikov
Novi koronavirus se je v ZDA začel širiti pozneje, a je zdaj dobil pospešek, saj so ZDA po številu potrjenih okužb v četrtek prehitele Italijo, dan pozneje pa prve presegle mejo 100.000 (potrjenih) okužb. Dopisnik iz ZDA Andrej Stopar poroča, da se Washington počasi zapira: "Večina lokalov se zapira, kar pa ne velja nujno za prodajalne, veliko ljudi dela od doma, tudi novinarji. Zame osebno se v tem pogledu ni spremenilo veliko, ker imam pisarno doma, se je pa popolnoma spremenil format stikov. Novinarske konference potekajo večinoma na tako imenovani način "call in", ko se je treba pravočasno akreditirati in nato s posebno kodo prijaviti prek telefona. Tako je vsaj mogoče postavljati vprašanja. Novinarje ameriških medijev še zmeraj vabijo v Belo hišo ali na novinarske konference mestne hiše, ampak tudi tja prihaja vedno manj ljudi."
Ostal je brez snemalke
Predsednik Donald Trump je za nekaj časa ukinil novinarske konference, a jih je nato spet obudil. "V četrtek je bil celo Trump presenečen nad praznim tiskovnim središčem. Delo se je popolnoma preselilo v spletno prostranstvo. Prepoved poletov in vstopa tujih državljanov v ZDA je v Sloveniji zadržala tudi mojo snemalko, zato ne morem delati terensko. Ampak tudi sicer sogovornikov ni več na voljo, vsi se še bolj kot sicer osredotočajo na ameriške medije, zmeraj več je vklopov v informativne programe s pomočjo povezav Skype in podobno. Za ZDA je sploh značilna nedostopnost marsičesa in marsikoga za tuje medije, vsaj za velika središča, kot sta New York in Washington, to nedvomno drži," je Stopar opisal razmere v ZDA.
Vlasta Jeseničnik: Rusija sprejela nove ukrepe
V Rusiji so uradne številke še ugodne, saj je število okuženih šele v soboto preseglo 1000, do zdaj so umrli štirje ljudje. Dopisnica Vlasta Jeseničnik poroča, da ravno danes (v soboto) v Moskvi začenja veljati nov sveženj ukrepov: "Zapirajo se restavracije, trgovska središča, parki, kozmetični in frizerski saloni. Šole, muzeje, koncertne dvorane, gledališča, fitnese, bazene so že zaprli. Trgovine z živili, lekarne, banke, pošte ostajajo odprte. Rusija je v noči na petek ustavila mednarodne polete, izjema bodo le čarterski poleti, s katerimi bodo v tujini ujete ruske državljane vračali domov."
Gibanje v Moskvi (še) ni omejeno
To pomeni tudi, da Rusije ne more zapustiti: "Natančneje rečeno, če bi jo zapustila, se vanjo ne morem vrniti. Vsem tujim državljanom so prepovedali vstop v državo. Ukrep trenutno velja do 1. maja. Ukrepi so najstrožji v Moskvi, ob tem ruski premier Mišustin vse regije poziva, naj sprejmejo takšne ukrepe, kot so jih v ruskem glavnem mestu. Gibanje v Moskvi za zdaj ni omejeno. Ker se število okužb hitro povečuje, je v prihodnjih dneh in tednih mogoče pričakovati strožje ukrepe. V Rusiji je bilo v petek okuženih 1036 ljudi, večina (703) v Moskvi." Večina novinarskih konferenc poteka po videopovezavah, pri snemanju s kamero upošteva priporočljivo razdaljo: "Pri snemanju na ulici za zdaj ni omejitev, ampak – kot rečeno – Moskva ni uvedla karantene in omejitev gibanja za zdaj ni."
Strah in tesnoba
Eden pomembnih dejavnikov v celotni zgodbi sta brez dvoma strah in tesnoba, ki se pojavljata pri ljudeh. Pri tem se države po izkušnjah dopisnikov razlikujejo tudi glede na čas izpostavljenosti koronavirusu.
Stopar: Lažje je verjeti, da bo vse v redu
V ZDA novi koronavirus ni prisoten prav dolgo, Stopar tako kot največjo stisko poudarja negotovost: "Američani preprosto ne vedo, komu naj verjamejo, in mnogim je lažje verjeti, da bo vse v redu in da nevarnost ni tako velika. Zato ne spoštujejo pravil zaščite in varnostnih razdalj. Če verjamemo evropskim in kitajskim izkušnjam, so ukrepi potrebni. Preprosto ni jasno, kako se bo v luči povedanega virus širil tukaj, zato je treba biti še dodatno previden. Ob nenehnih opozorilih, kako hitro se lahko ameriški zdravstveni sistem zlomi, je vezanost na pisarno in stanovanje neprijetna tudi glede delovnih obveznosti."
V Italiji večina podpira ukrepe vlade
Petrovec za Italijo ocenjuje, da sta strah in tesnobo zaradi bolezni po skoraj treh tednih omejitve gibanja izpodrinila naveličanost in bojazen pred prihodnostjo: "V središču Rima vlada popolna opustelost, saj v tem delu živi razmeroma malo ljudi, turisti in uslužbenci pa so v teh tednih izginili. Mnogo bolj živo je v predmestjih, a Rimljani tudi tam večinoma upoštevajo omejitve vlade. Rimsko gospodarstvo temelji na turizmu, kmetijstvu in javni upravi, zato je na ulicah malo ljudi, ki bi se premikali zaradi dela, saj ga večinoma opravijo od doma. Drugače je na industrijsko bolj razvitem severu države, kjer se mnogi še naprej premikajo, saj industrija, povezana z zagotavljanjem osnovne preskrbe in strateških izvoznih panog, še naprej obratuje. Večina prebivalstva se vsekakor zaveda resnosti problema. Kar štiri petine prebivalstva tudi podpirajo ukrepe vlade. Predvsem pa Italijani nestrpno čakajo na vrhunec epidemije in posledični obrat, ki naj bi prinesel upanje na konec izrednih ukrepov. Mnoge je prizadela tudi odpoved številnih ljudskih prireditev, povezanih z velikonočno tradicijo, ki so v Italiji izredno priljubljene."
V Rusiji se ne opravlja veliko testiranj
Jeseničnikova meni, da je ljudi v Rusiji strah: "Rezultati nedavne javnomnenjske ankete o epidemiji novega koronavirusa v Rusiji so pokazali, da se kar 70 odstotkov vprašanih boji, da se bodo okužili oziroma da se bo okužil kdo od njihovih bližnjih. V primerjavi z evropskimi državami ali ZDA je uradno število okuženih v 145-milijonski Rusiji majhno. Ta številka (v petek jih je bilo 1036) pa po mnenju mnogo strokovnjakov ne drži, ker se ne izvaja veliko testiranj. Testirajo se lahko samo ljudje, ki imajo simptome in so se vrnili iz držav, kjer je veliko obolelih za boleznijo covid-19, in ljudje, ki so bili v tesnem stiku z okuženimi."
Spoštovanje ukrepov
V večini držav so oblasti odredile (samo)izolacijo. Kako dosledno se prebivalci držijo ukrepov?
Ocena: Prenašalci tisti, ki še delajo
Petrovec ocenjuje, da je "prekrškarjev" v Italiji veliko, a hkrati dodaja, da je to vseeno manjšina: "V veliki meri so se Italijani izkazali za poslušne glede ukrepov, kar na simbolni ravni dokazujejo tudi lepo postavljene vrste, v katerih prebivalci čakajo na vstop v trgovine. Po vsem, kar vem, pa ocenjujem, da so poglavitni prenašalci okužbe v tem trenutku zlasti tisti, ki še vedno delajo v proizvodnji nujne oskrbe prebivalstva, a jim delodajalci ne zagotavljajo ustrezne zaščite. K temu gre prišteti asimptomatične prenašalce med zdravstvenim osebjem – v nekaterih urbanih središčih, kot je Milano, pa vsaj še veliko mlajših samskih ljudi, ki sami skrbijo za svojo oskrbo ne glede na to, da so morebiti okuženi."
Življenje v ZDA še ni popolnoma ustavljeno
Stopar pravi, da je dojemanje nevarnosti v ZDA odvisno od bližine pandemije oziroma osebne izkušnje: "V zveznih državah, kjer ni veliko primerov, tudi posebnih ukrepov ni ali so vsaj zelo omejeni. New York se vse bolj spreminja v mesto duhov, ker zaradi velikega števila okuženih – in smrti – prebivalci nevarnost čutijo fizično. Sostanovalec sina ene od newyorških prijateljic je okužen in zelo verjetno je okužil oba sostanovalca, torej tudi sina. Čakajo na testiranje in izvide in razumljivo je, da so na trnih in da se dobro zavedajo, kaj se lahko zgodi. Toliko bolj, ker je prijateljica zdravnica. Glede Washingtona imam drugačen občutek. Ulice so bistveno bolj prazne, ampak to mesto, ki kulturno spada na ameriški jug, je bolj sproščeno in ljudje še zmeraj hodijo naokrog brez zaščitnih pripomočkov. Nosijo jih le prodajalci, lekarnarji in podobni profili, ki še zmeraj delajo v stiku z ljudmi. Tudi javni promet deluje brez posebnih omejitev. V petek so za nekaj časa zaprli dve postaji podzemne železnice, ker je bil test enega od zaposlenih pozitiven, a so postaji pozneje spet odprli. Avtobusi, pa tudi taksisti in drugi vozniki še zmeraj vozijo, čeprav je strank bistveno manj."
V ruskih trgovskih središčih veliko mladih
Ukrepi v Moskvi za zdaj terjajo, da so v samoizolaciji trenutno le starejši od 65 let in ljudje s kroničnimi boleznimi dihal ter ljudje, ki so se vrnili iz držav, kjer je veliko okuženih z novim koronavirusom. "Ker so številna podjetja svojim zaposlenim odredila delo od doma, je v Moskvi na ulicah manj ljudi, število potnikov na podzemni železnici se je prepolovilo, manj je avtomobilov. Še vedno pa je mogoče v trgovskih središčih videti veliko mladih (šole in univerze so zaprli), pa tudi starejših ljudi, ki so jih pozvali k samoizolaciji. V prihodnjem tednu, ko bo v Moskvi skoraj vse zaprto, bo ljudi zagotovo manj," je zadnje stanje iz Rusije opisala Vlasta Jeseničnik.
Presenečenja
Pandemija je presenetila celoten svet, tako s svojim pojavom kot posledicami, s katerimi kroji življenja ljudi po celem planetu. Zato ga lahko razumemo kot tipičen primer črnega laboda, ki ga je opisal Nassim Taleb.
Okrepitev javnega zdravstvenega sistema
Janko Petrovec je sklenil pogovor z vtisom: "Presenetila me je epidemija sama. V obdobju vere v tehnologijo sem tudi sam pozabil na osnovno znanje, ki sem ga pridobil pri biologiji najbrž že v osnovni šoli: virusi mutirajo in se spreminjajo mnogo hitreje kot ljudje, saj neprimerljivo hitreje ustvarjajo nove generacije svoje vrste. Zato upam, da bomo po koncu aktualne krize okrepili naš javni zdravstveni sistem in ga pripravili na naslednjo epidemijo, za katero ne vemo, kdaj, kje in v kakšni obliki bo izbruhnila, toda prišla bo zagotovo."
Odziv na pandemijo izrazito kaotičen
Andreja Stoparja je najbolj presenetila neorganiziranost ZDA: "V tej državi sem šele osem mesecev, poglobljeno spoznavam njene značilnosti, do nedavnega sem tudi veliko potoval, ampak odziv na pandemijo se mi zdi izrazito kaotičen. Vsaka zvezna država ukrepa po
svoje, zvezne oblasti so se odzvale pozno, predvsem s finančnimi injekcijami in skrbjo za gospodarstvo, ampak brez oprijemljivejših smernic. Razen priporočila, naj se ljudje ne družijo v skupinah nad deset ljudi. Potovanja po ZDA niso omejena, želijo izdelati zemljevid bolj ali manj ogroženih okrožij, da bi jih lahko po potrebi zapirali, da ne bi bilo treba ustavljati javnega in gospodarskega življenja povsod."
Vojna za interpretacijo ukrepov
Naš ameriški dopisnik ob tem vidi vzore iz preostalega sveta, kjer izkušnje kažejo, kako pomembna je izolacija: "Ampak v Beli hiši izolacijo razumejo predvsem kot izolacijo od zunanjega sveta, kot da se navznoter ni treba posebej omejevati. Da poteka prava vojna za interpretacijo ukrepov in dejanskega stanja, ni nič presenetljivega. Ampak nedvomno imajo v nekaterih okoljih in v bolnišnicah velike težave, težave so z dostopnostjo testov, zaščitne opreme, veliko zdravstvenih delavcev, reševalcev in gasilcev (ti dve službi sta tukaj združeni) se okuži, medtem ko skupina za odziv na pandemijo v Beli hiši trdi nekaj popolnoma drugega. Od blizu zdaj lahko opazujem, kako deluje zdravstveni sistem, ki je pretežno v zasebnih rokah, izjemno drag, z ekonomično odmerjenimi zmogljivostmi in kot takšen popolnoma nepripravljen na pandemične razsežnosti. Država New York, ena najbolj številčnih, ima na voljo 53 tisoč bolniških postelj in zdaj z zasilnimi rešitvami skuša to število skoraj potrojiti. Niso namreč težava le bolniki z boleznijo covid-19, ampak vsi drugi, ki neodvisno od pandemije potrebujejo pomoč, pa za vse zmanjkuje prostora in razpoložljivosti zdravstvenega osebja."
Rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pa je najbolj presenetilo, "da je kljub posnetkom natrpanih bolnišnic v Italiji in Španiji, kljub hitremu širjenju koronavirusa po Evropi, mnogo Rusov do pred kratkim še vedno potovalo v Italijo, Španijo, Nemčijo, Avstrijo in Švico."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje