1612 okužb sicer pomeni, da je bila pozitivna več kot četrtina vseh opravljenih testov, 25,43 odstotka. Po podatkih sledilnika covid-19 je v državi trenutno 22.979 aktivnih primerov okužbe, skupno pa se je od spomladi v Sloveniji okužilo že več kot 44.000 ljudi.

V bolnišnicah se zdravi 1084 bolnikov s covidom-19, od teh 178 na intenzivni negi. V petek je umrlo 34 bolnikov, kar je največ doslej. Skupno je do zdaj umrlo 531 ljudi s covidom-19.

V petek so v Ljubljani so potrdili 207 novih okužb, v Mariboru 55, še 57 so jih odkrili v Kranju. Najvišji delež trenutno okuženih, in sicer več kot triodstoten, imajo še naprej v Železnikih in Kuzmi.

Nadaljnje polnjenje intenzivnih oddelkov

Ne glede na to, da število okuženih v zadnjih dneh vendarle nekoliko upada, še zdaleč ni čas za zadovoljstvo, opozarja stroka. Edini oprijemljiv podatek o moči epidemije je namreč število hospitaliziranih, ki je v tem tednu prvič preseglo magično mejo tisoč.

Sprejemi bolnikov s covidom-19 sicer naraščajo za približno pet odstotkov dnevno, s tem narašča tudi število umrlih, je za Radio Slovenija poročala novinarka Snežana Ilijaš. Samo v tem tednu je umrlo že več kot 180 bolnikov s covidom-19. Povprečna starost umrlih je podobna kot v prvem valu, je pojasnil vodja intenzivne terapije na infekcijski kliniki Matjaž Jereb. "Smrtnost je pomembno višja pri starostnikih nad 75 let in praviloma imajo vsi sočasne pridružene bolezni," je za Radio Slovenija povedal Jereb.

Med evropskimi državami imajo največ smrti glede na število prebivalcev Belgija, Španija, Velika Britanija, Italija in Švedska. Slovenija je v približno na sredini, kar je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja priznanje za naš zdravstveni sistem.

A pri smrtnih žrtvah še nismo dosegli vrha, saj se bodo intenzivne postelje po pričakovanjih v prihodnjih dveh tednih še kritično polnile. "Kar zadeva intenzivne oddelke, ta vrh zamuja za navadnimi oddelki. Bolniki bodo intenzivno nego potrebovali še v celotnem novembru. Na začetku decembra upam, da se bo število začelo spuščati," je ob tem dejal Jereb. Projekcije Instituta "Jožef Stefan" sicer kažejo, da krivulja umrlih krivulji sprejetih v bolnišnice sledi z najmanj dvema tednoma zamika.

Beović: "Situacija v bolnišnicah je na zgornjem robu"

Kot je za pojasnila infektologinja in vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović, najnovejše številke kažejo, da se morda res bližamo vrhuncu drugega vala epidemije. "Trenutno smo v situaciji, ko je tisto, kar nam res pove o gibanju epidemije, število hospitaliziranih bolnikov, in sicer zaradi sprememb v načinu testiranja. Tu moramo biti previdni pri interpretaciji podatkov," je opozorila.

Beovićeva je dodala, da je bila malenkost optimistična že prejšnji konec tedna, pa se je med tednom izkazalo, da za to ni bilo razloga, saj so se bolnišnice skokovito polnile. "Situacija je v bolnišnicah na zgornjem robu," je ponovila. Čas bo po besedah Beovićeve pokazal, kje smo.

"Na vsak način moramo ne samo spraviti situacijo na neki plato, ki pomeni, da lahko stanje vzdržujemo z ukrepi, ki jih imamo. Na vsak način pa si ne želimo, da bi ti ukrepi trajali, saj so za naša življenja zelo neprijetni, dobesedno ogrožajoči sami po sebi. Želimo si, da bi ti ukrepi imeli učinek, ki bi obrnili krivuljo navzdol, saj bo lahko samo v tem primeru mogoče govoriti o sproščanju in nekoliko bolj normalnem življenju vsaj nekaj časa," je pojasnila.

Je pa infektologinja dodala, da nas čaka še nekaj mesecev takega življenja. "Moramo biti izjemno previdni, saj lahko ogromno naredimo na individualni ravni. Od tega je odvisno, ali bodo potrebni ukrepi na državni ravni. Pričakujemo, da bo prihodnje leto del težav rešilo učinkovito cepivo. Do takrat je treba zdržati s čim manj žrtvami," je sklenila.

Bris za vse s sumom na okužbo

Ministrstvo za zdravje je v sicer petek spremenilo testiranje na novi koronavirus. Skladno s priporočili strokovne svetovalne skupine bodo brise znova jemali pri vseh ljudeh s sumom na covid-19. Izvajalci bodo morali odvzeme brisov zagotavljati najmanj osem ur dnevno, bris pa morajo zagotoviti še isti dan oziroma najpozneje v 24 urah. Večjim zdravstvenim domovom na ministrstvu naročajo, naj odvzem brisa zagotovijo tako, da je mesto odvzema pacientu čim bližje. Če brisa ne bodo mogli zagotoviti v tem časovnem okviru, bodo osebo napotili na drugo odvzemno mesto, kjer je pravočasen odvzem mogoč.

Če je obolelih več družinskih članov, se bo še naprej smiselno presojalo, ali naj se na odvzem napotijo vsi družinski člani.

IJS: Upočasnitev rasti novih okužb še prenizka za ustavitev epidemije

Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu "Jožef Stefan", je dejal, da trenutni podatki še kažejo na rast epidemije. Število okužb sicer upada, a je po njegovih besedah ta upočasnitev prenizka, da bi ustavili epidemijo.

Še vedno je najzanesljivejši podatek število bolnikov v bolnišnicah. Reprodukcijsko število trenutno znaša 1,5, kar pomeni, da se število pozitivnih primerov podvoji v 12 ali 13 dneh, je pojasnil Cizelj.

"Če bodo ukrepi, sprejeti 26. oktobra, dovolj prijeli, lahko v nekaj dneh pričakujemo vrh epidemije," je povedal. Mogoče pa je tudi, da ukrepi niso zadostni in da bo število okužb še naraščalo. "Kako hitra bo ta rast, je danes nemogoče napovedati," je dodal.

Čakanje na stabilizacijo številk

Rast števila novih okužb se je upočasnila, a je ta upočasnitev še prenizka, da bi ustavila epidemijo. "Pred tem je bilo reprodukcijsko število okoli dva, številke so se podvojile v šestih dneh. Zdaj smo na 1,5, številke pa se podvojijo na 12 ali 13 dni. Vsekakor imamo počasnejšo rast, in to je po vsej verjetnosti posledica ukrepov, ki so bili sprejeti okoli 20. oktobra," je pojasnil Cizelj.

Takrat je začela veljati prepoved gibanja v nočnem času, druženje se je omejilo na največ šest oseb, prehajanje med občinami pa ni bilo več mogoče. Naslednji dan, 21. oktobra, so tudi na Goriškem in Primorsko-Notranjskem začeli veljati strožji ukrepi, kot sta obvezno nošenje maske na prostem in prepoved delovanja gostinskih lokalov.

Kot je dejal Cizelj, regijskih podatkov z njihovim modelom sicer ne spremljajo. Po spremenjenem režimu testiranja bo, tako Cizelj, treba še počakati na stabilizacijo številk. "Sprememba v načinu testiranja povzroči nekaj dni zamude," je pojasnil in dodal, da so podobno zamudo zaznali tudi v prvem valu.