Po zadnjih podatkih vlade se v slovenskih bolnišnicah zdravi 1275 bolnikov s covidom-19, kar je 11 več kot dan pred tem. Bolnišnično zdravljenje je sicer zapustilo 92 bolnikov. Zdravljenje v intenzivni negi potrebuje 208 bolnikov, eden več kot v ponedeljek.

V ponedeljek je umrlo 45 bolnikov s covidom-19, kar je največ v enem dnevu doslej. Skupno je umrlo 876 ljudi. Skupno je bilo doslej opravljenih 447.973 testiranj, potrjenih pa 56.932 okužb.

"Zaradi trenutnih epidemioloških razmer, ki se prepočasi izboljšujejo, in povečevanja zasedenosti bolnišnic, še posebej intenzivnih oddelkov, je vlada prejela logično odločitev o podaljšanju epidemije v Republiki Sloveniji še za 30 dni," je na vladni novinarski konferenci dejal Jelko Kacin. Podaljšanje epidemije bo začelo veljati jutri, 18. novembra.

Vladni govorec je ob tem poudaril, da razglasitve oziroma podaljšanja epidemije ne gre enačiti z zaostrovanjem pogojev. "Njena razglasitev je namreč status, pravni okvir, ki predstavlja podlago za ukrepanje, tudi aktivacijo civilne zaščite in drugih razpoložljivih sil, v smeri zamejevanja širjenja okužbe," je razložil.

Povečujejo se okužbe med starejšimi, tudi v DSO-jih

Kot je na vladni novinarski konferenci povedala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ-ju Nuška Čakš Jager, je število primerov okužb z novim koronavirusom po svetu v porastu. "V Evropi imajo višjo 14-dnevno kumulativno incidenco na 100.000 prebivalcev kot v Sloveniji na Češkem, v Avstriji in Luksemburgu. Višjo incidenco smrti pa na Češkem, v Belgiji in na Madžarskem," je naštela. Po zadnjih podatkih 14-dnevna kumulativna incidenca na 100.000 prebivalcev v Sloveniji sicer znaša 932.

Sorodna novica Vlada je epidemijo podaljšala še za 30 dni

Kot je pojasnila Čakš Jagrova, se je delež okužb v aktivni populaciji znižal, povečujejo pa se okužbe med starejšimi, tudi v domovih starejših občanov. "V domovih starejših občanov smo imeli do 4. oktobra 242 okužb, do 15. novembra pa že 4802 okužbi," je dejala. Med šolarji je bilo po navedbah predstavnice NIJZ-ja največ okužb med srednješolci, medtem ko vrtčevski otroci predstavljajo zelo majhen delež.

V Sloveniji je po predvidevanjih NIJZ-ja trenutno več kot 19.000 aktivnih primerov okužbe. "Virus je vsepovsod. Imamo podatke o tem, kje se zadržuje, kakšni so posamezni skupki. Prisoten je v populaciji, v posameznih službah, v DSO-jih. Reči, kje ga je več, kje ga je manj, je ta trenutek nepomembno oziroma ni natančno definirano," je dejala Nuška Čakš Jager.

Delež pozitivnih testov med dnevno opravljenimi PCR-testi se v Sloveniji giblje okrog 26 odstotkov. "Največ primerov imamo v gorenjski in pomurski regiji. V preostalih regijah je podobno stanje, gredo malo navzgor ali navzdol," je dejala Nuška Čakš Jager.

Preobremenjenost epidemiologov

Sorodna novica 84 odstotkov umrlih s covidom-19 starejših od 74 let

Epidemiologi še vedno ne zmorejo poklicati vseh potrjeno okuženih in tako NIJZ vseh epidemioloških preiskav ne more opraviti, čeprav je delo okrepil s tremi centri skupaj s študenti, hkrati pomagajo tudi številni sodelavci na območnih enotah NIJZ-ja.

"Dnevno nam uspe priklicati in anketirati približno 1200 ljudi," je povedala namestnica predstojnika centra za nalezljive bolezni Nuška Čakš Jager in pojasnila, da gre tu samo za ankete, ne gre pa za identifikacijo tudi tesnih stikov in predlaganje karanten. "Za to bi morali znižati število pozitivnih primerov krepko pod 300," je dejala.

Čakš Jagrova je zato prosila vse, ki so dobili pozitiven rezultat testa in jih epidemiologi ne morejo takoj poklicati, naj sami naložijo kodo TAN v aplikacijo #OstaniZdrav. "Ne čakajte na klic preobremenjenih epidemiologov in predvsem ostanite doma, še posebej starejši," je dejala.

V novomeški bolnišnici se epidemiološko stanje še ne umirja

V Splošni bolnišnici Novo mesto so imeli danes hospitaliziranih 109 covidnih bolnikov, od teh 16 na intenzivnem oddelku. Zadnji teden je v bolnišnici umrlo 15 bolnikov s covidom-19, skupno število umrlih pa je naraslo na 48. Stanje se v bolnišnici še ne umirja, veča pa se število okuženih iz njenega domačega okolja.

Direktorica novomeške bolnišnice Milena Kramar Zupan je povedala, da so se razmere glede okuženosti s koronavirusom zadnje dni močno spremenile, saj v bolnišnici zdravijo veliko okuženih iz domačega okolja.

Okuženih in v karanteni je tudi približno 100 zaposlenih. Izvajajo sicer le nujne operacije, specialistične ambulante pa prilagajajo trenutnim zmožnostim.

"Vsak teden posebej razmere preučujemo, pregledujemo stanje v bolnišnici in se odločamo, kako naprej s prerazporejanjem kadra, da bomo kar najbolje poskrbeli za čim večje število bolnikov, tudi tistih neokuženih," je opozorila direktorica.

Posebno zaskrbljujoča je tudi rast števila okuženih v domovih starejših občanov v Novem mestu in Trebnjem, je še dejala Kramar Zupanova.

Po zadnjih podatkih je bila sicer v novomeškem domu starejših v ponedeljek okužena skoraj tretjina stanovalcev oz. 125 stanovalcev in 40 zaposlenih. Novih okužb danes niso ugotovili, je pomočnica direktorice Sonja Jurečič povedala za Slovensko tiskovno agencijo. Po njenih besedah so od okuženih stanovalcev štirje v bolnišnici primarno zaradi drugih zdravstvenih težav, preostali pa so v rdeči coni v domu in okužbo prebolevajo z blažjimi bolezenskimi znaki.

V trebanjskem domu starejših imajo po zadnjih podatkih 51 okuženih stanovalcev, ki so nastanjeni v rdeči coni tega zavoda.

Štrukelj: O kitajskih in ruskih cepivih za zdaj premalo podatkov

Na dopoldanski vladni novinarski konferenci je sodeloval tudi Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani, ki je predstavil trenutno stanje razvoja cepiv po svetu. "Trenutno imamo 54 cepiv, ki so v klinični fazi raziskav, torej v prvi, drugi ali tretji fazi. Od tega imamo 12 cepiv, ki so v tretji fazi, niti eno cepivo še ni bilo odobreno od regulatornih organov, kot je evropska agencija za zdravila EMA oziroma ameriška agencija za zdravila FDA," je dejal Štrukelj.

Kot je dejal, je trenutno šest tako imenovanih provizoričnih oziroma začasno odobrenih cepiv, ki pa so jih odobrile nacionalne agencije ‒ dve v Rusiji, kjer je ta trenutek v fazi odobritve tudi tretje cepivo, in štiri na Kitajskem. "Ta cepiva se uporabljajo na njihovih ozemljih, pri čemer so jih dali v ponudbo tudi v Združene arabske emirate, Argentino in Katar. Kaj je s temi cepivi, ali so učinkovita ali so varna, tega ne vemo, kajti kitajska in ruska cepiva so na neki način preskočila tretjo fazo kliničnega preizkušanja," je dejal Štrukelj in dodal, da zato čakajo in močno upajo, da bo s temi cepivi vse v redu. Dodal je da o ruskih in kitajskih cepivih za zdaj nimajo na voljo dovolj podatkov.

V nesreči tudi nekaj sreče

Po svetu se, kot je pojasnil Štrukelj, razvijajo štirje tipi cepiv. "Prvi dve cepivi sta klasični, torej uporabimo lahko oslabljen virus, ki ga vbrizgamo v organizem, ali pa uporabimo rekumbinantno tehnologijo DNA, kjer pripravimo samo virusni delec in ni nobenega stika z virusom," je dejal in dodal, da so taka cepiva že na razpolago pri virusnih obolenjih hepatitis B, takšna so tudi klasična cepiva pri ošpicah. Poudaril je tudi, da takšna cepiva potrebujejo zelo dolgo fazo razvoja.

Dodal, da je v nesreči tudi nekaj sreče: "Pandemija je seveda nesreča, sreča pa je, da lahko uporabimo znanost in tehnologijo, ki jo razvijajo po veliko področjih po svetu v razvojnih laboratorijih, in kot veste, imamo ta trenutek kar nekaj cepiv, ki spadajo v tako imenovano vrsto genskih cepiv." Pojasnil je, da to pomeni, da uporabimo informacijo, zapis, dednino virusa, ki je bila znana že takoj konec januarja oziroma začetek februarja. Na podlagi tega lahko farmacevtske družbe naredijo genski zapis in pripravijo cepivo v obliki RNA ali DNA molekule. "Glede teh dveh novih tehnologij – RNA-cepiva ‒ zdaj veliko slišimo, beremo o Pfeizerjevem cepivu, včeraj je spet novost o Moderna cepivu. Tukaj imamo recimo še cepiva Purevac, Sanofi," je naštel Štrukelj.

Po Štrukljevem mnenju bo cepivo dostopno v nekaj mesecih

Zelo veliko je govora tudi o varnosti in učinkovitosti cepiv. "Dovolite mi, da vam s svojega lastnega vidika in izkušenj povem, kaj to pomeni. Deset let sem bil ekspert za biološka zdravila na Evropski agenciji za zdravila. Ta agencija ima posamezne skupine in te skupine so sestavljene iz raziskovalcev in strokovnjakov iz praktično vseh članic EU-ja. Skupine delujejo neodvisno in se res natančno pregledujejo dosjeji glede varnosti, kakovosti in učinkovitosti. Stik s farmacevtsko industrijo je prepovedan, kar pomeni, da ‒ jaz že nekaj časa ne delujem več tam, ampak verjamem v ta sistem ‒ ko bo prvo cepivo razglašeno, da je varno in učinkovito, se bom seveda takoj cepil," je zatrdil Štrukelj.

Glede napovedi zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, da bi lahko prve ljudi v Sloveniji cepili že v drugi polovici decembra, je Borut Štrukelj dejal, da bo zelo vesel, če se bo uresničila. Bolj realno se mu sicer zdi, da bo potrebnih nekaj mesecev, da bo cepivo – eno ali več – prišlo v Slovenijo in da bo razdeljeno po skupinah, ki so dane glede na strategijo. Poudaril je sicer, da bo treba vsa pravila v zvezi z omejevanjem širjenja novega koronavirusa upoštevati tudi, ko bodo na voljo cepiva ali pa zdravila.