Jelko Kacin. Foto: TV Slovenija posnetek zaslona
Jelko Kacin. Foto: TV Slovenija posnetek zaslona

Hospitaliziranih je 23 ljudi, okuženih z novim koronavirusom, od tega sta dva na intenzivni negi. En človek je bil odpuščen iz bolnišnice, sporoča vlada.

Kacin: Še vedno so problem veseljačenja

Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je na novinarski konferenci dejal, da so epidemiološke razmere ta trenutek relativno stabilne, trendi pa relativno ugodni. Trenutno ima Slovenija 7,99 okuženega na 100.000 ljudi na 14 dni in je s tem po merilih "zelena in varna", glede na ponedeljkov trend je številka na 7,71. Vse nas morda lahko navdaja z upanjem, da vračanje z dopustov v prihodnjih tednih ne bo prispevalo k velikemu številu dodatnih okužb.

Od ponedeljkovih 17 okužb jih je bilo najmanj 8 vnesenih iz tujine, od tega 7 iz Hrvaške, eden iz Bosne in Hercegovine.

Sedem novih okužb je na območju Ljubljane, od tega sta dva vnesena iz Hrvaške.

Še vedno velja, da so glavni viri okužb slabo nadzorovana druženja, "veseljačenja in popivanja" na zabavah, pa naj bodo te zasebne ali celo javne. Logične posledice takšnega ravnanja so novi vnosi okužb, je povedal Kacin.

Zanikal je govorice, da naj bi se Hrvaška kmalu uvrstila na rdeči seznam. Te govorice nimajo nobenih podlag, saj je Hrvaška z 18,48 okuženega na 100.000 ljudi na 14 dni še daleč od mejnika pri 40.

Ugodno epidemiološko sliko imajo predvsem v obmorskih županijah, kjer večinoma dopustujejo Slovenci. Število okužb je sicer po navedbah Kacina v porastu zlasti v Splitsko-dalmatinski županiji, v ostalih obalnih županijah pa je okužb bistveno manj. Zadeve se umirjajo tudi v Zagrebu, kot "zelo nevarno območje" pa je ocenil Vukovarsko-sremsko županijo na severovzhodu Hrvaške.

Slovence, ki se še odpravljajo na dopust, je Kacin pozval, naj se "dosledno izogibajo gneči, v zaprtih prostorih dosledno nosijo maske in ves čas skrbijo za higieno rok in kašlja". "Predvsem pa vas prosim, da se izogibate nočnim lokalom in diskotekam, kjer ni mogoče zagotoviti primerne telesne razdalje, ljudi tam ne poznate in ne vidite," je še dodal.

Aplikacija

Koronska mobilna aplikacija za androidne naprave predvidoma dostopna z 19. avgustom, za iOS naprave konec meseca, je sporočil Kacin.

Še trije tedni so do začetka novega šolskega leta. Kako bo to potekalo, še ni določeno, v igri pa je več scenarijev, je povedal Kacin. Vlada si prizadeva, da bi šolsko leto normalno potekalo, se je pa treba pripravljati tudi na najslabši scenarij, da bi celoten pouk potekal prek medmrežja.

Starši bodo morali izpolniti obrazec NIJZ-ja in tako zagotoviti, da otrok ni bolan, da ne kaže simptomov. Tako je Kacin odgovoril na vprašanje, ali bodo učitelji lahko preverjali, ali je bil učenec v zadnjem času v državah z rdečega seznama.

Opozoril je starše, da bodo, če se bodo vračali iz t. i. rdečih držav, na meji prejeli karantensko odločbo. In če se bodo vrnili malo pred začetkom šolskega leta, potem bo otrok manjkal pri pouku.

Logarjeva: Čudežnega zdravila ni

Infektologinja Mateja Logar. Foto: TV Slovenija posnetek zaslona
Infektologinja Mateja Logar. Foto: TV Slovenija posnetek zaslona

Okužbe so pod nadzorom, a še vedno lahko kakšen izbruh vse to spremeni. Še vedno poudarjamo odgovorno vedenje, da okužbe ne prenesemo med svoje bližnje in ranljive skupine, je povedala infektologinja Mateja Logar.

"Zato je nerazumljivo, da nekateri govorijo, da je nošenje mask poseganje v človekove pravice. Pravica nekoga, ki lahko težje zboli, je, da ne zboli. Moramo gledati na dobrobit celotne skupnosti in ne samo na posameznika," je izjavila.

Čudežnega zdravila ni. Veliko se govori o cepivu, ki je v fazah raziskav. Na voljo so različni pripravki, ki so v različnih fazah preizkušanja. Pri tem je treba vedeti, da na trg pride vsega 6 odstotkov iz kliničnih testiranj. Če imamo zdaj 10 testnih cepiv, bo samo eno ali tudi nobeno, ki bi ga lahko varno uporabili.

Pri zdravljenju gre za podporno zdravljenje, v obliki kisika in tekočin. Ena izmed možnosti je zdravljenje s t. i. prebolevniško plazmo. Gre za relativno staro metodo. Prebolevniška plazma se je izkazala za učinkovito zdravilo za prebolevanje bolezni, kot sta sars in mers. Zlasti v azijskih državah pa poročajo o uspešnem zdravljenju tudi pri težjih oblikah covida-19.

Pri teh, ki so preboleli covid-19, odvzamemo plazmo, je nadaljevala infektologinja. Na zavodu za transfuzijsko medicino odstranijo krvne celice in shranijo plazmo. Plazma se testira, koliko je v njej protiteles. Vsi, ki prebolijo to bolezen, ne tvorijo visokega števila protiteles, za zdravljenje pa potrebujemo plazmo s čim več protitelesi. Koncentracija protiteles se bistveno znižuje s časom, odkar bolezen prebolimo. Za doniranje plazme so primerni vsi, ki so primerni za krvodajalstvo. Pripravljeni so protokoli, da bi s plazmo zdravili tiste s težkim potekom bolezni covid-19. Potrebuje se približno 200 mililitrov plazme z ustrezno količino protiteles.

Iz tujine, kjer so uporabljali terapijo s plazmo, ne poročajo o nezaželenih izidih pri transfuzijah. A vseeno je treba poudariti, da tudi to ni čudežno zdravilo. Plazma mora biti testirana, prejemnik se mora strinjati in vseskozi natančno spremljati, kaj se dogaja s plazmo.

Novinarska konferenca o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom

"O ruskem cepivu še ni veliko znanega"

Sorodna novica Putin oznanil odobritev prvega cepiva proti covidu-19

Kacin je sporočil, da se na vladi za zdaj govori o 200.000 odmerkih cepiva, ki bi jih Slovenija v uvodni fazi prejela od Evropske unije, a to je še nedoločeno, je poudaril.

Logarjeva je poudarila, da želijo zaščititi najranljivejše: starostnike s kroničnimi boleznimi in tiste ljudi, ki so nujno potrebni za delovanje države. 200.000 odmerkov cepiva je nekakšna spodnja meja, da to dosežemo. Če želimo čredno imunost, pa je treba precepiti 90 odstotkov prebivalstva, kot je to pri preostalih cepivih.

O ruskem cepivu še ni veliko znanega, je dejala. Več podatkov je o ameriškem, kitajskem in angleškem cepivu, o katerih so podatki dostopni v strokovni literaturi. O ruskem pa vemo še premalo. Ne vemo, kako je s samo zaščito, ki jo tvori, in z varnostjo cepiva. Ruski podatki so na zelo ne-varni strani, je ocenila.

Dolgoročne težave zaradi bolezni

Sorodna novica Posledice novega koronavirusa: upad mišic, glavoboli, motnje spomina ...

V fazi po bolezniv ni razlik med mladimi in starimi, je nadaljevala strokovnjakinja. Tudi nekdo, ki je prebolel bolezen v nekaj dneh, doma, ima lahko v naslednjih tednih in mesecih zdravstvene težave. Te so težave s spominom, koncentracijo, nenavadna utrujenost, izguba mišične mase, kar vpliva na splošno počutje. Veliko je podatkov, da se pri mladih poveča tveganje za možganske apneje. Okoli 20 odstotkov okuženih z blago obliko bolezni ima nato do dva meseca opaznejše težave. Kdor je imel aktivno življenje, se na primer potem še lep čas ne more normalno ukvarjati s športom, je poudarila.

Logarjeva: Zabojniki niso optimalna rešitev

Sorodna novica V Ljubljani protest proti zabojnikom, v Izoli proti korupciji in županu

Pri nekaterih domovih za ostarele razmišljajo o postaviti zunanjih nastanitvenih kapacitet v obliki zabojnikov, da bi s tem rešili problem vzpostavitve rdečih in drugih con za primer okužbe. Logarjeva je prejela novinarsko vprašanje, kako strokovno primeren je ta pristop.

Infekcijska klinika je tovrstne zabojnike postavila za mobilne ambulante, je povedala. Vedeti moramo, da ti zabojniki niso prostorni. Za enega oskrbovanca bi bil potreben en zabojnik, potem so potrebni še servisni in podporni zabojniki. To ni mogoče z danes na jutri, treba je načrtovati, da je varno, imamo čisti in nečisti del ... Potrebno je zelo dobro načrtovanje.

Zabojniki so problematični s stališča vremenskih pogojev, saj morajo biti ustrezno hlajeni, a ne moremo uporabljati klimatske naprave, ki še dodatno omogoča širjenje virusa. Ob tem se pojavlja še vprašanje, kdo bo skrbel za te oskrbovance. Socialni zavodi kadrovsko z zdravstvenim osebjem niso dobro popolnjeni, če bi selili osebje, bi se primanjkljaj občutil kje drugje. Po mojem mnenju to zagotovo ni optimalna rešitev, je povedala.

V Hrastniku v ponedeljek brez novih okužb

Sorodna novica Konec tedna umrli štirje okuženi stanovalci DSO-ja Hrastnik

V Hrastniku so bili v ponedeljek odvzeti trije brisi, vsi so bili negativni. V tamkajšnjem domu starejših v ponedeljek novih testiranj ni bilo. V mariborskem kliničnem centru pa je umrla ena oskrbovanka doma, ki je bila okužena z novim koronavirusom, so sporočili s hrastniške občine.

Zaradi slabega zdravstvenega stanja pa je bila še ena oskrbovanka hospitalizirana v ljubljanskem kliničnem centru. Brise za okužbo z novim koronavirusom v domu bodo jemali po potrebi, za zdaj večji odvzemi brisov niso napovedani, so pojasnili na občini. V domu je doslej od izbruha okužbe pred mesecem dni umrlo devet oskrbovancev doma.

Trenutno je v domu aktivno okuženih 38 oskrbovancev in pet zaposlenih. So pa ozdravele štiri zaposlene v domu, ki so jim v preteklih tednih potrdili okužbo. Od izbruha okužbe 10. julija do danes so okužbo v domu potrdili pri 49 oskrbovancih in 11 zaposlenih. Doslej pa so ozdraveli trije oskrbovanci in šest zaposlenih.

Vsi testi pri oskrbovancih novomeškega doma starejših negativni

Domu starejših občanov Novo mesto so potrdili, da je vseh 57 testov pri stanovalcih negovalnega oddelka v domu negativnih. Na negovalnem oddelku je namreč delala zaposlena, pri kateri so v petek potrdili okužbo. Prihodnje dni bodo sicer opravili še drugo testiranje istih stanovalcev in zaposlenih, ki so bili v stiku z okuženo.

Pogovor z Jelkom Kacinom