Ob 4556 PCR-testiranjih je bilo 19.723 ljudi testiranih s hitrimi testi. Tisti, ki so na hitrem testiranju prejeli pozitiven izvid, so bili dodatno napoteni še na PCR-testiranje.

V slovenskih bolnišnicah je 623 bolnikov, štirje več kot dan pred tem. Na intenzivni negi se zdravi 114 bolnikov, dva manj kot včeraj. V četrtek je bilo v bolnišnice sprejetih 51 bolnikov, odpuščenih je bilo 40.

V četrtek je umrlo sedem bolnikov s covidom-19, doslej v Sloveniji skupno 3762.

Sedemdnevno povprečno število okužb po zadnjih podatkih NIJZ-ja znaša 748 (v sredo 768).

Za prehod iz oranžne v rumeno fazo se mora po vladnem načrtu sproščanja ukrepov število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 spustiti pod 500, sedemdnevno povprečje potrjenih okužb pa mora biti nižje od 600.

Posavje: Od daleč najbolj ogrožene regije v enem mesecu do najmanjšega prirasta okuženih

Daleč najboljša regija je te dni Posavje, ki je imelo več kot mesec dni največ primerov okužbe na 100 tisoč prebivalcev in je bilo najbolj ogrožena regija v Sloveniji. V zadnjih tednih pa je tam število primerov drastično upadlo, v zadnjih sedmih dneh kar za 54 odstotkov. Tako ima danes ta regija najmanjši prirast okuženih, po napovedih bi lahko ta regija že do začetka prihodnjega tedna prešla v zeleno fazo.

Od 8. januarja, ko so v Posavju ugotovili najvišji dnevni prirast, dobrih 192, je ta zdaj le še slabih 22. V bolnišnici se zdravi 10 bolnikov, dva potrebujeta intenzivno terapijo. Enega od razlogov za tako hiter upad nekateri vidijo v tem, da je bila ta regija najdlje črna, kar 14 dni več kot druge, in se je rahljanje ukrepov začelo šele 9. februarja.

Čeprav tudi v Posavju opravijo več testiranj, pa število na novo okuženih strmo pada. Včeraj so tako zaznali le 19 primerov, v vseh občinah pa je tedenski prirast krepko negativen. Posavci razlogov za to ne poznajo, je za Odmeve poročal Goran Rovan. "Hitrega upada okužb najbrž ne gre pripisati številu okuženih v Posavju, ker imamo trenutno podatek, da je nekje 11 % prebivalstva prebolelo okužbo v zadnjih treh mesecih. Prav tako ne številu cepljenih, ki se je približalo nekje dvema odstotkoma prebivalcev. Nekako ni razloga za to," pravi direktorica Zdravstvenega doma Krško Tatjana Fabjančič Pavlič.

Na Obali porast okužb

Na drugi strani ima slabšo epidemično sliko obalno-kraška statistična regija. Samo včeraj so tam potrdili 140 novih primerov okužbe, v občini Koper kar 62. V zadnjem tednu je število okuženih naraslo za skoraj tretjino. Na 100 tisoč prebivalcev je okuženih 421 ljudi. V bolnišnicah pa se trenutno zdravi 14 ljudi, štirje potrebujejo intenzivno terapijo. Še posebej izstopa koprska občina, kjer so imeli celo 78 pozitivnih izvidov PCR-testov od 110 odvzetih brisov. V preteklih dneh se razmere niso izboljšale, pozitivna je polovica dnevnih izvidov. Po poročanju Nataše Mihelič se okužbe v slovenski Istri pojavljajo povsem razpršeno.

Je za porast okužb v Kopru kriv protest? V ZD-ju Koper pravijo, da tega v anketi ni navedel nihče.

Večina obolelih pravi, da ne vedo, kje so se okužili. Prav tako NIJZ poudarja, da so okužbe predvsem na račun zasebnih druženj in nespoštovanja karantenskih odločb. Pojavljajo se namigi, da bi bil lahko vzrok za porast okužb nedavni protest staršev proti dolgotrajnemu zaprtju šol.

Strokovna direktorica Zdravstvenega doma Koper Ljubica Kolander Bizjak odgovarja: "Ko sprašujemo naše bolnike, ki so okuženi z novim koronavirusom, kje naj bi se okužili, so tu različne razlage: od doma, druženja s prijatelji do tega, da ne vedo. Da bi kdo povedal, da je bil na shodu, da je bil v stiku z nekom, ki je bil na shodu, tega odgovora nisem še dobila. Je pa vsako nespametno druženje – pa naj bo to v parku, na ulici, pred hišo, v hiši – ob neupoštevanju osnovnih pravil tvegano in bo vodilo v še večji porast okužb."

Policija je sicer samo v prvi polovici februarja zaznala 800 kršitev nenošenja mask in prehajanja občinskih meja, v vsem januarju pa 500, je še poročala Nataša Mihelič.

Forte: Definirati je treba potrebe po rehabilitaciji

Potrebe rehabilitacije bolnikov po prebolelem covidu-19 še niso povsem definirane, saj to področje doslej ni imelo širšega posluha v zdravstveni politiki, je ob obisku URI-ja Soča opozorila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte. Spomnila je, da je pomoč pri rehabilitaciji predvidena tudi v okviru osmega protikoronskega zakona (PKP 8).

Fortetova se je na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča seznanila predvsem z epidemično sliko na inštitutu in rehabilitacijo bolnikov po bolezni covida-19. Spregovorili pa so tudi o stanju rehabilitacijskih programov in o možnostih financiranja iz evropskih sredstev.

Državna sekretarka je ocenila, da so na področju rehabilitacije teh bolnikov še nezadostni, saj so bolniki po covidu-19 predolgo v domačem okolju in niso deležni ustrezne rehabilitacije. "Pred nami so izzivi, ki niso rešljivi v tem letu, ampak zanje potrebujemo jasno strategijo," je povedala in napovedala možnost financiranja tega področja iz evropskih sredstev.

Vložek v rehabilitacijo pomemben

"Vsi vemo, da je rehabilitacijska obravnava v vseh evropskih državah v hitrem napredovanju. Evropske države se zavedajo, da vložek v rehabilitacijsko dejavnost pomeni hitro vračanje v domače okolje. To je tudi naš glavni cilj," se je strinjal generalni direktor URI-ja Soča Robert Cugelj.

Potrdil je, da so pogovori potekali tudi o koriščenju evropskih sredstev. Poudaril je, da investicije niso le v zidovih, ampak predvsem v vsebini in v razvoju rehabilitacijske stroke. Pojasnil je tudi, da so tudi v URI-ju Soča obravnavali bolnike s covidom-19. Trenutno v inštitutu nimajo okuženih bolnikov, pa tudi na strani zaposlenih ne zaznajo večjih okužb. Z dvema odmerkoma cepiva proti koronavirusu so cepili okoli 60 odstotkov zaposlenih.

Cugelj je ocenil, da je zaščitenih bodisi zaradi cepljenja bodisi zaradi prebolele bolezni okoli 85 odstotkov zaposlenih. Največ necepljenih je na področju zdravstvene nege, je pojasnil. Navedel je tudi, da v bolnišnici izvajajo promocijo cepljenja.

Za mehek pristop glede cepljenja

Fortetova je kot spodbudno ocenila, da so v URI-ju Soča presegli 70-odstotno zaščito. Meni, da je za spodbujanje cepljenja treba uporabiti mehki pristop, a med zdravstvenimi delavci poziva tudi k poklicni etiki. Ponovila je prepričanje, da bi bilo treba pri cepljenju zdravstvenih delavcev znova pregledati tudi delovno zakonodajo. Sicer pa je glede precepljenosti populacije meni, da je večja težava dostop do cepiva kot pa pripravljenost prebivalcev na cepljenje.

Z virusom najbolj obremenjena obalno-kraška regija

Kot je na dopoldanski vladni novinarski konferenci povedala vladna govorka Maja Bratuša, se po državi znova krepijo nekatera žarišča okužb. Med občinami glede na potrjene četrtkove okužbe izstopajo Ljubljana (94), Koper (62), Kranj (39), Maribor (29), Domžale (21), Kamnik (18), Nova Gorica (17), Rogaška Slatina (16,) Jesenice in Izola (14), Novo mesto (13), Šentjur in Postojna (12).

14-dnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev na ravni države znaša 529 in se zadnje dni nekoliko znižuje. Regiji z najvišjo 14-dnevno pojavnostjo okužb ostajata obalno-kraška in primorsko-notranjska, prva s 748 in druga s 659 primeri na 100.000 prebivalcev.

Sedemdnevna pojavnost na 100 tisoč prebivalcev pa se po besedah Bratuše ne znižuje več tako zelo hitro, kot bi si želeli. Na ravni države znaša 249, najvišjo sedemdnevno pojavnost okužb pa ima obalno-kraška regija. "Če bi ukrepi še vedno veljali po regijah, obalno-kraška regija po epidemioloških podatkih ne bi bila več v oranži, ampak že v rdeči fazi in že zelo blizu črne faze," je povedala vladna govorka in opozorila, da se mejnikom rdeče faze približuje tudi primorsko-notranjska regija.

UKC Ljubljana z Majbert Pharmom sklenil posel za dobavo hitrih testov

UKC Ljubljana je s podjetjem Majbert Pharm sklenil pogodbo za nabavo hitrih antigenskih testov, je razvidno s portala javnih naročil. Od marca do maja bo Majbert Pharm ljubljanskemu UKC-ju dobavil do 22.800 testov po 1,79 evra oz. 1,96 evra z DDV-jem, so pojasnili v UKC-ju. Vrednost posla je torej 40.725 evrov oz. 44.593,88 evra z DDV-jem. Pod odločitev o oddaji naročila se je podpisal generalni direktor UKC-ja Janez Poklukar, dan pred zaslišanjem na odboru DZ-ja za zdravstvo, kjer je predstavil svojo kandidaturo za ministra za zdravje.

UKC Ljubljana je sicer novembra lani s 27 ponudniki, ki so oddali dopustne ponudbe, sklenil enoletni okvirni sporazum za nakup antigenskih testov za potrebe urgentne triaže. Ocenjena skupna vrednost javnega naročila je 2,34 milijona evrov. Na podlagi okvirnega sporazuma je UKC Ljubljana konec decembra podjetju Geneplanet oddal javno naročilo za obdobje od 10. decembra 2020 do 10. februarja 2021 v vrednosti 28.500 evrov oz. 31.205,5 evra z DDV-jem. Takrat so se dogovorili, da bo Geneplanet v dveh mesecih dobavil največ 10.000 testov po 2,85 evra oz. 3,13 evra z DDV-jem.

Nacionalni laboratorij doslej potrdil angleško različico v štirih vzorcih

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) pri vsakem desetem vzorcu, pri katerem s PCR-testom potrdijo okužbo z novim koronavirusom, analizirajo tudi genom virusa, torej opravijo sekvenciranje. Tega izvaja klinični Inštitut za specialno laboratorijsko diagnostiko na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, manj pa se izvaja tudi na dveh oddelkih NLZOH-ja.

Od 1. do 18. februarja so s sekvenciranjem pregledali 930 vzorcev, pri 384 vzorcih so pregledovali obstoj novih različic samo s sledenjem pomembnih mutacij, pri 551 pa so določili celotne genome. Angleško različico so do zdaj zaznali pri štirih vzorcih. En primer so potrdili že januarja pri potniku, ki se je decembra vrnil iz Anglije, tri pa so potrdili z nacionalno strategijo sledenja v februarju.

Kot so še dodali, v vzorcih iz diagnostičnih mikrobioloških laboratorijev NLZOH-ja iz vse Slovenije močno prevladuje različica B 1.258.17, ki v posameznih regijah predstavlja od 74 do 92 odstotkov vseh sekvenciranih genomov. Ta različica se pojavlja tudi v drugih državah po svetu, na primer na Češkem, Slovaškem, Danskem, v Avstriji, Švici itd.

Bolj kužne različice novega koronavirusa v vzorcih, kjer so potrdili okužbo z novim koronavirusom, iščejo tudi na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. Pri 576 vzorcih, pri katerih so med 1. in 7. februarjem potrdili okužbo, so v 13 skupinah vzorcev našli vse mutacije, značilne za angleško različico virusa. Zaradi tega sklepajo, da se ta različica širi, so sporočili pred kratkim.

V nekaterih zdravstvenih domovih že cepili večino starejših od 80

Do konca februarja naj bi Slovenija prejela skupno 127.590 odmerkov cepiva proti covidu-19 in marca predvidoma vsaj 129.450. Do vključno četrtka je bilo po podatkih elektronskega registra s prvim odmerkom cepljenih 85.536 ljudi, kar predstavlja 4,1 odstotka prebivalstva, z obema odmerkoma pa 49.384 ljudi.

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je v sredo na novinarski konferenci napovedal, da bodo prihodnji teden cepljeni vsi oziroma še zadnji starejši od 80 let, ki so jih njihovi osebni zdravniki doslej uvrstili na prednostni seznam. Poudaril je, da prijave starejših od 80 let stalno prihajajo, zato ta seznam ni dokončen, ta starostna skupina pa bo za vedno ostala prednostna za cepljenje.

Podatki, koliko starejših od 80 let so že cepili, koliko pa jih na cepljenje še čaka, se med zdravstvenimi domovi razlikujejo. Kako blizu izpolnitvi tega cilja so v zdravstvenih domovih, je odvisno tudi od tega, koliko starejših se je prijavilo za cepljenje, in od dobave cepiva.

V Obalnem domu znova dovoljeni obiski

V domove za starejše v slovenski Istri se življenje počasi vrača v ustaljene tirnice. V Obalnem domu v Kopru, kjer sta bili pred mesecem okuženi več kot polovica stanovalcev in tretjina zaposlenih, so obiski v tem tednu znova dovoljeni.

Za obiske, ki morajo biti napovedani, so pripravili poseben prostor, kjer se srečajo stanovalci in svojci, le nepomične lahko obiščejo v sobah. Kot je za Televizijo Slovenija poročala Simona Horvat, sta tudi kosilo in druženje v večnamenskem prostoru po dolgem času dobrodošli spremembi za stanovalce. Znova bodo lahko v dom sprejeli tudi čakajoče na prosto mesto, na katero se čaka najmanj dve leti.

Državni načrt za zaščito in reševanje aktiviran že več kot 120 dni

Na dopoldanski vladni novinarski konferenci je delo civilne zaščite predstavil njen poveljnik Srečko Seštan. Kot je pojasnil, sta bili v prvem valu njihovi najširši nalogi skladiščenje in distribucija velikega števila varovalne opreme, v drugem pa se je fokus preselil v materialno in kadrovsko pomoč zdravstvu na vseh ravneh. "Težko je primerjati naloge iz prvega in drugega vala. Zdaj je osrednja naloga podpora zdravstvenemu sistemu, kjer menim, da smo s svojimi strukturami odigrali pomembno vlogo. Veliko občin je zelo veliko uporabljalo različne strukture za pomoč, s tem se kaže razvejanost našega prostovoljstva. Prepričan sem, da je bila naša koordinacijska naloga dobro izpeljana v obeh valovih," je dejal Šestan.

Državni načrt za zaščito in reševanje je sicer aktiviran že 124. dan, kar je po Šestanovih besedah "rekord vseh rekordov". Kljub temu je v drugem valu sodelovalo bistveno manj pripadnikov – v prvem valu je bilo v povprečju aktiviranih 2600 pripadnikov na dan, v drugem pa 1300. "To je obremenitev za ljudi, ki zato ne morejo izvajati svojih stalnih nalog. Je pa ta načrt vezan na epidemijo – ko bo epidemije konec, bo končan," je pojasnil Šestan, ki je opozoril tudi na zdravstvene in socialne težave, ki se bodo pojavljale po epidemiji. "Tu bo treba na državni ravni narediti še več kot zdaj, bojim se, da jim bomo morali tudi drugi pomagati," je dejal poveljnik civilne zaščite.