Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, je na dopoldanski novinarski konferenci pojasnil, kakšno je trenutno stanje tako pri razvoju kot odobritvi novih cepiv proti koronavirusni bolezni. Trenutno je po svetu 20 različnih cepiv, ki so v 3. klinični fazi, štiri cepiva pa so umaknili iz raziskav.

V Sloveniji so bila do zdaj na voljo cepiva proizvajalcev Pfizerja in Moderne, pred dnevi pa je Evropska agencija za zdravila izdala pogojno dovoljenje za uporabo cepiva družbe AstraZeneca. Njegova prednost je v tem, da ga je mogoče hraniti v običajnih hladilnikih in je tudi bistveno cenejše. Učinkovitost pa ocenjujejo na 70 odstotkov, a je pri tem po Štrukljevih besedah treba vedeti, da se učinkovitost razlikuje glede na mutacije osnovnega tipa virusa. "Številka 70 odstotkov je zelo dobra, če jo primerjamo z drugimi cepivi, denimo za sezonsko gripo," je prepričan.

Komu je namenjeno cepivo Astra Zeneca? Članice EU-ja so ubrale različno pot. Nekatere države so se odločile, da bodo cepivo namenile starostnim skupinam pod 65 let. Slovenija je po Štrukljevem mnenju ubrala dobro strategijo: "Če posameznik ne more k cepivu, mora cepivo priti k posamezniku, da dobimo pravično razdelitev." To cepivo je namreč zelo stabilno in se lahko distribuira do vsakega, tudi če je na primer negibljiv.

Pri Sputniku V čakajo na mnenje EME

Cepivu AstraZenece je zelo podobno rusko cepivo Sputnik 5. Obe družbi sta se odločili, da bosta šli v skupen razvoj in v skupno klinično testiranje kombinacije obeh cepiv v Ukrajini. Zakaj torej Slovenija ne uvaža cepiva Sputnik V? "Vsa zdravila, ki so narejena po novi tehnologiji, so podvržena centraliziranemu postopku registracije. Takšno cepivo lahko za EU-območje registrira le Evropska agencija za zdravila. Proizvajalec cepiva Sputnik V Gamalea je že zaprosil za dovoljenje, a ker je Gamalea začela cepiti med drugo fazo kliničnega testiranja, je vprašljivost dokumentacije na mestu," odgovarja Štrukelj.

Rusija si sicer prizadeva za povečanje proizvodnje tega cepiva v tujini in načrtuje vzpostavitev proizvodnje, "ki bo zadovoljila povpraševanje vedno več držav," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. V Rusiji so množično cepljenje s tem cepivom začeli decembra lani, doslej so g odobrili v več kot 15 državah po svetu.

Prihaja cepivo, ki je narejeno po dobro znanem postopku

Blizu registracije je tudi cepivo družbe Novavax. Po Štrukljevih pojasnilih gre za prvo klasično cepivo, ki je narejeno na podlagi rekombinantne DNK-tehnologije. "V fermentorju se naredi protein, ki je identičen virusnemu proteinu, s katerim se virus pripne na človeško celico. Po enakem postopku so narejena sodobna biološka zdravila, tako da cepivo uporablja tehnologijo, ki jo že dobro poznamo."

Analize kažejo, da se je Novavax v Združenem kraljestvu kazal kot zelo učinkovito cepivo – nad 90 odstotkov – medtem, ko so v Južnoafriški republiki potrdili 51-odstotno učinkovitost. Po mnenju Štruklja je to odraz pojava mutiranih virusov na določenem območju. "Zato se je treba čim prej cepiti ali preboleti virus, da virus ne bi mutiral s takšno hitrostjo."

Cepivo daje daljšo zaščito kot prebolela bolezen

Ali lahko zbolimo po drugem odmerku cepiva? Da, odgovarja Štrukelj, a je to zelo redko. Lahko se zgodi pri bolniku s pomanjkljivim imunskim sistemom, ki ni razvil dovolj nevtralizacijskih protiteles, ali pa pri bolnikih, ki so podvrženi močnim imunosupresivnim zdravilom, torej zdravilom, ki zmanjšujejo delovanje imunskega sistema.

Ali se lahko cepimo po prvem odmerku, če smo potem zboleli? "Po prvem odmerku zaščita ni 100-odstotna in lahko pride do okužbe. Če gre za blag potek okužbe, potem ni nič narobe, če dobimo drugi odmerek," pravi Štrukelj.

Kaže tudi na to, da bo zaščita po prejetem cepivu daljša od enega leta. Cepiva po Štrukljevih navedbah omogočijo tudi bistveno daljši čas zaščite, kot ostane po preboleli bolezni.

Številni cepljeni so imeli po drugem cepljenju s cepivom Pfizerja podobne znake kot pri prebolevanju covida-19. Zakaj do tega prihaja? "Drugi odmerek je lahko intenzivnejši glede učinkov. Bolečina na mestu vboda je znak, da so se začela tvoriti protitelesa, da je prišlo do vnetja in se na mesto zgrinjajo provnetni citokini, da je naš imunski sistem začel delovati. Enako velja za glavobol, in ti znaki so lahko kar hudi. Nekateri imajo večji, nekateri imajo manjši odziv. Vendar izzveni po 24 ali 36 urah. Začetni simptomi so enaki covidu-19, saj je antigen, ki nastaja po cepljenju, enak virusnemu antigenu. Zato organizem burno reagira. Večji kot je odziv, več protiteles nastaja, kar je dobro," odgovarja Štrukelj.

Cepljenje tudi za onkološke bolnike

Cepljenje proti covidu-19 z mRNK-cepivom je primerno za onkološke bolnike, tudi za tiste, ki so deležni aktivnega onkološkega zdravljenja, v zadnjih priporočilih navaja Onkološki inštitut Ljubljana. Cepljenje na inštitutu zagotovo priporočajo bolnikom, ki niso na aktivnem onkološkem zdravljenju. Bolniki, ki so na aktivnem zdravljenju, v raziskave do zdaj niso bili vključeni, a glede na empirično znanje ni predvidevati drugačne učinkovitosti ali varnosti cepiva v primerjavi z drugimi kroničnimi bolniki. Cepljenje zato tudi tem bolnikom priporočajo, ob tem pa opozarjajo, da je edina kontraindikacija zaznana preobčutljivost na cepiva.