Vlada je izdala "odlok o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni covid-19" in ga objavila v uradnem listu. Določeno je, da se vsem, ki so covid-19 že preboleli, bili polno cepljeni ali pa prebolevnikom, ki so jih cepili le z enim odmerkom, ne odreja karantena, tudi če so bili v visoko tveganem stiku z okuženim.

V četrtek je bilo pozitivnih osem odstotkov izvidov na testiranju za novi koronavirus. Ob 3585 PCR-testih, ki so potrdili 288 okužb, je 33.625 ljudi opravilo hitro testiranje.

Po zadnjih podatkih se v slovenskih bolnišnicah zdravi 252 bolnikov s covidom-19, kar je 13 manj kot dan pred tem. Zdravljenje na intenzivni negi potrebuje 78 bolnikov, dva manj.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je z 288 znižalo na 282. Država je sicer že v torek izpolnila pogoje za vstop v t. i. zeleno fazo epidemije, a je vlada na sredni seji večino ukrepov podaljšala.

V četrtek so umrli štirje bolniki s covidom-19.

Začetek informativne kampanje o cepljenju

Proti covidu-19 je bilo do petka ob 12. uri po podatkih NIJZ-ja z enim odmerkom cepljenih 653.310 ljudi, z vsemi potrebnimi pa 381.619. Delež precepljenega prebivalstva znaša 18,2 odstotka. Kot je na dopoldanski novinarski konferenci povedala vladna govorka Maja Bratuša, je Ukom v sodelovanju z NIJZ-jem in ministrstvom za zdravje začel informativno kampanjo v podporo cepljenju, ki poteka pod sloganom Nalezimo se dobrih navad – cepimo se.

V sklopu kampanje, ki se je že začela v središču Ljubljane – stojnica je postavljena na Prešernovem trgu –, bodo stojnice postavljene na različnih lokacijah po državi. "Namen vzpostavitve stojnic je predvsem, da boste vsi, ki jih boste obiskali, podrobno informirani o cepivih, cepljenju, naročanju na cepljenje in da boste hkrati na ta način čim bolj poljudno in strokovno dobili odgovore na vsa vprašanja, dileme in morebitne strahove," je dejala vladna govorka.

Na stojnicah bodo študenti višjih letnikov medicine prebivalcem na vprašanja odgovarjali tudi v soboto in nedeljo. Stojnice bodo na več lokacijah po državi po napovedih Maje Bratuša obiskali tudi predstavniki stroke, lokalnih skupnosti in vlade.

V Sloveniji presegli milijon uporabljenih odmerkov cepiva

V Sloveniji smo ta teden po podatkih portala cepimo.se presegli milijon uporabljenih odmerkov cepiva proti covidu-19. Do zdaj je bilo porabljenih 1.015.611 odmerkov. V celotni Sloveniji je po teh podatkih proti covidu-19 s prvim odmerkom cepljenih 31,1 odstotka prebivalstva in z vsemi odmerki 18,2 odstotka. V državo je bilo dobavljenih skupno 1.119.480 odmerkov cepiva, od tega največ od Pfizerja in BioNTecha.

Največ cepljenih s prvim odmerkom je v občinah Osilnica (51 odstotkov), Kostel (46,6 odstotka) in Bohinj (40,8 odstotka). Osilnica je na prvem mestu tudi med občinami z največjim deležem prebivalstva, cepljenega z vsemi odmerki cepiva (28 odstotkov), sledita Občina Log - Dragomer (25,6 odstotka) in Radeče (25 odstotkov). Najmanj cepljenih s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 je v občini Juršinci (18 odstotkov), sledijo Sveti Andraž v Slovenskih goricah (18,7 odstotka), Žetale (18,8 odstotka) in Trnovska vas (18,9 odstotka). Najmanj cepljenih z vsemi odmerki je v občinah Sveti Jurij ob Ščavnici (9,4 odstotka), Kuzma (9,5 odstotka) in Odranci (9,9 odstotka).

Med cepljenimi proti covidu-19 s prvim odmerkom prednjači zasavska statistična regija (34,5 odstotka), z vsemi odmerki pa koroška (20,3 odstotka). Največ cepljenih, tako s prvim kot vsemi odmerki, je starih od 70 do 89 let. Po spolu prednjačijo ženske, še izhaja iz podatkov na omenjenem portalu.

5300 prijav neželenih učinkov po cepljenju

Na NIJZ-ju so v register neželenih učinkov od začetka cepljenja proti covidu-19 do vključno 23. maja prejeli skupno 2766 prijav neželenih učinkov po cepljenju s cepivom Pfizerja in BioNTecha, 2355 po cepivu AstraZenece, 140 po cepivu Moderne in 83 po cepivu Janssen. Najpogosteje je šlo za splošne težave in bolečine na mestu vboda.

Po 630.000 cepljenjih s cepivom Pfizerja je bilo prijav, ki so jih klasificirali kot resne, 53, kar predstavlja 1,9 odstotka vseh. Pri šestnajstih starejših posameznikih s številnimi kroničnimi obolenji je nastopila smrt po cepljenju. Za pet primerov je komisija pri ministrstvu za zdravje ugotovila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna oziroma ni verjetna. Drugi primeri pa so še v fazi preiskav. Tudi pri osmih prijavah resnih neželenih dogodkov po cepljenju s cepivom Pfizerja in BioNTecha, ko je bila potrebna hospitalizacija, je bila povezava s cepljenjem malo verjetna oziroma ni bila verjetna. Nekaj primerov, ko je bila potrebna hospitalizacija, je še v fazi zbiranja podatkov.

S cepivom Moderne so izvedli najmanj 104.000 cepljenj. Prejeli pa so 140 prijav neželenih učinkov po cepljenju s tem cepivom, od tega so jih sedem klasificirali kot resne. Pri treh starejših osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti po cepljenju. Kot kaže, je bila v prvem primeru oseba cepljena v času inkubacije covida-19 in je zato zbolela za pljučnico, zaradi katere je umrla. Preostala dva primera pa sta še v fazi preiskave.

S cepivom AstraZenece so izvedli najmanj 190.000 cepljenj. Prijav neželenih učinkov po cepljenju s tem cepivom je bilo 2355, 31 prijav oz. 1,3 odstotka so klasificirali kot resne. Pri štirih osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v dneh po cepljenju, v enem primeru pri osebi z napredovalim malignim obolenjem v paliativni obravnavi. Preostali trije primeri so še v fazi preiskav. Obravnavali so tudi štiri prijave resnih neželenih dogodkov po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija. V dveh primerih povezava s cepljenjem ni verjetna, v enem je malo verjetna. V enem primeru pa je po cepljenju sledila alergična reakcija (urtikarije z otekanjem). Nekaj primerov, ko je bila potrebna hospitalizacija, je še v fazi zbiranja podatkov.

S cepivom Jenssen, s katerim se je cepljenje začelo najpozneje, so izvedli najmanj 15.000 cepljenj. Prijav neželenih učinkov po cepljenju je bilo 83, ena resna. V register neželenih učinkov so prejeli eno prijavo smrti zaradi težav s strjevanjem krvi, ki je bila v časovni povezavi s cepljenjem. Primer je še v fazi zbiranja podatkov.

Glede na pridobljene podatke samotestiranje opravila okoli petina dijakov

Televizija Slovenija je pridobila podatke o tem, koliko dijakov se je pretekli ponedeljek samotestiralo. Od 111 srednjih šol jih je podatke sporočilo 86. Sodeč po teh se je testiralo manj kot 11.300 dijakov od skupno 55 tisoč, kar je dobrih 21 odstotkov.

Prihodnji teden so na vrsti tudi učenci zadnjega triletja osnovnih šol, ki se bodo prvič testirali v ponedeljek. Kot je za Televizijo Slovenija povedal predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Slovenije Gregor Pečan, informacij o tem, kolikšen delež staršev podpira samotestiranje učencev na državni ravni, nima. Na osnovni šoli Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, kjer je ravnatelj, je interes za samotestiranje podalo 42 odstotkov učencev oziroma njihovih staršev.

Po mnenju Pečana je uvajanje samotestiranja smiselno, čeprav se šolsko leto približuje koncu, saj kar nekaj strokovnjakov opozarja pred morebitnim četrtim valom epidemije. "Vsekakor je zelo dobro, da se samotestiranje preizkusi, da vsi skupaj ugotovimo, kako deluje," je dejal.

V zadnjem mesecu v domovih za starejše občane brez smrti zaradi covida-19

Kot je na novinarski konferenci poudaril minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj, sta učinkovitost in varnost cepljenja zagotovo potrjeni z razmerami v domovih za starejše občane, kjer so se razmere od 27. decembra lani, ko so začeli cepljenje, izrazito in hitro umirile. V zadnjih mesecih so zaznali malo okužb. Tisti, ki so bili cepljeni, tudi če samo enkrat, pa so se kljub temu okužili, so okužbo praviloma preboleli skoraj brez znakov bolezni. Občutno se je znižalo tudi število smrti zaradi covida-19. V zadnjem mesecu zaradi omenjene bolezni ni umrl noben stanovalec.