"Včeraj se je nekoliko zmanjšalo tudi število hudo bolnih bolnikov na intenzivnih oddelkih," je na Twitterju zapisal vladni govorec Jelko Kacin. "Čeprav so odpustili več kot pol manj ozdravelih (42) kot v petek (93), je bilo na intenzivnih oddelkih 176 bolnikov, tudi dva manj kot v petek," je dodal Kacin.

Število hospitaliziranih se je povečalo na 1125. Ob 42 odpuščenih z bolnišničnega zdravljenja sta bila na novo hospitalizirana 102 bolnika.

V soboto je po podatkih vlade umrlo 23 bolnikov s covidom-19, skupno doslej 554.

Postopno umirjanje epidemioloških razmer

Kot je zapisal Kacin, se "epidemiološke razmere postopno, a vendarle popravljajo tudi na Gorenjskem". Kot je navedel, 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev pada. "V ponedeljek, 2. nov., je bila 1998, 3. v torek kar 2000, 4. 1988, 5. 1948, v petek, 6., je dosegla le še 1843 okuženih. Naj gre navzdol še hitreje," je ob tem zapisal vladni govorec.

Po zadnjih podatkih sledilnika covid-19 je v Sloveniji aktivno okuženih 22.167 ljudi, kar je manj kot v petek, ko jih je bilo 22.979. Povprečno število okuženih v 14 dneh na 100.000 prebivalcev je bilo v soboto 1058, v petek pa 1096.

V Ljubljani so v soboto potrdili 118 novih okužb, v Mariboru 52, v Kamniku so jih odkrili 34, v Kranju 28. Najvišji delež trenutno okuženih, in sicer več kot triodstoten, imajo v Kuzmi. Sledijo Železniki z 2,97-odstotno okuženostjo.

Novi prostori za covidne bolnike v UKC-ju Ljubljana

V UKC-ju Ljubljana je na sprejem novih bolnikov z novim koronavirusom pripravljena ena tretjina novih začasnih namestitev. Po poročanju Televizije Slovenija je v prostorih, ki so jih uredili v nedokončanem delu diagnostično-terapevtskega servisa, zdaj 56 postelj, ki jih lahko razširijo tudi do 100. Prvi bolniki bodo na oddelku sprejeti že danes, v prihodnjih dneh pa bodo uredili še druge enote, skupaj jih bo šest.

"V vsako cono je praviloma mogoče namestiti 25 ljudi plus kakšnega bolnika v zase locirano enoto. V primeru dodatnih potreb pa je v vsako enoto mogoče dodati vsaj še enega bolnika, tako da je mogoče zmogljivosti podvojiti," je pojasnil generalni direktor ljubljanskega UKC-ja Janez Poklukar. Na novi lokaciji v bolnišnici bodo zagotovljeni vsa prehrana, čiščenje, zbiranje odpadkov na primeren način in logistika. Če se bo komu od bolnikov zdravstveno stanje namreč poslabšalo in bo potreboval intenzivno zdravljenje, bo to mogoče nadaljevati že tu, je pojasnil. Poleg tega so na novi lokaciji vse napeljave, kisik, prezračevanje, tako da gre po njegovem mnenju s tega vidika za najbolj optimalno rešitev za Ljubljano in Slovenijo sploh.

Predstojnica Infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je povedala, da so trenutno zasedene vse postelje, ki so namenjene covidnim bolnikom, minimalna rezerva je še v intenzivnih posteljah. Zdravstveno osebje si po njenih zagotovilih prizadeva, da gredo bolniki domov, ko je čas za to. Kader v bolnišnici, ki dela prek običajnih obremenitev, je že utrujen. Vendar je prepričana, da bodo zdravstveni delavci dali vse od sebe in poskrbeli za bolnike, tako da nihče ne bo ostal brez ustrezne oskrbe. Potrebe po zdravstveni obravnavi bolnikov s covidom-19 se bodo sicer po njenem mnenju v prihodnjih dneh še povečevale, tako da v prihodnjem tednu pričakuje podobno stanje kot v zadnjih dneh.

V bolnišnici po navedbah strokovne direktorice UKC-ja Jadranke Buturović Ponikvar potrebujejo vrhunske kadre. Potrebno je sodelovanje slehernega, vsi se med seboj povezujejo, delujejo konstruktivno. Pomanjkanje kadra pa rešujejo s prerazporejanjem z različnih oddelkov na te nove oddelke za covidne bolnike, je pojasnila.

V kamniškem DSO-ju brez novih okužb stanovalcev

Iz Doma starejših občanov Kamnik so sporočili, da so bili v soboto brisi odvzeti 39 stanovalcem in štirim zaposlenim. "Danes smo prejeli obvestilo, da na podlagi včeraj odvzetih brisov ni okužen noben stanovalec, okužba pa je bila ponovno potrjena pri enem zaposlenem," so sporočili. Trenutno imajo v kamniškem domu okuženih 25 stanovalcev, ki so vsi nastanjeni v rdeči coni, in 16 zaposlenih.

Opozorila o okužbah na delovnih mestih

Pristojni upajo, da epidemija dosega vrh, in dnevi pred nami so ključni za obvladovanje. Tudi delež odkritih okužb med testiranimi je še zmeraj visok, kar govori o tem, da je breme bolezni v Sloveniji še vedno veliko. Vodja vladne svetovalne skupine Bojana Beović opozarja, da je še vedno veliko prenosov okužbe na delovnih mestih.

"Veliko je komentarjev, zakaj se šole ne odpirajo, ampak v Sloveniji smo dejansko imeli veliko okužb, ki so bile povezane s stiki ljudi na delovnem mestu v šolstvu. Zlasti v vrtcih in osnovnih šolah je bilo okuženih nadpovprečno veliko zaposlenih v primerjavi s povprečno okuženostjo v državi. Podobno je v zdravstvu," je za Radio Slovenija povedala Beovićeva.

Zato bi bilo po besedah Beovićeve idealno, če bi nam uspelo pridobiti podatke o tem, kje se okužbe gibljejo trenutno, da bi ob potrebi po morebitnem dodatnem zaostrovanju vedeli, kje še omejevati življenje.

Prezračevanje prostorov

Preživetje novega koronavirusa v prostoru je odvisno predvsem od temperature in relativne vlažnosti zraka, najmanj so zanj ugodne visoke temperature in visoka vlažnost. V jesensko-zimskem času se pričakuje prav nasprotno – zunaj nizke temperature, v prostorih pa zaradi ogrevanja predvsem nižja vlažnost zraka. Zato je ključno prezračevanje prostorov.

Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC-ja Ljubljana Metoda Dodič Fikfak poudarja, da ima prezračevanje več dobrih učinkov, med drugim razredči potencialno gostoto virusa v prostoru. Če je namreč v prostoru nekdo okužen, potem oddaja v prostor virus. Če je prostor majhen, je gostota virusa večja, kot če je prostor velik, če pa prostor zračimo, se gostota virusa v prostoru razredči zaradi vdora svežega zraka v prostor.

Dodič Fikfakova ob tem svetuje, da je najbolje, če delamo ob odprtem oknu, živimo v "odprtem" zračnem prostoru. Posebej je prezračevanje dobrodošlo v razmeroma čistih okoljih, kar velja za večino Slovenije, huje je v velikih mestih, kjer pa se je v času epidemije, predvsem zaradi zaprtja javnega življenja, kakovost zunanjega zraka bistveno izboljšala.

Med epidemijo ni priporočljiva recirkulacija zraka

Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani so sodelovali pri pripravi navodil in priporočil Evropskega združenja za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo za delovanje prezračevalnih sistemov, ki so bila glede na pojav novega koronavirusa nazadnje posodobljena avgusta letos. "Najpomembnejše je zagotoviti ustrezno prezračevanje prostorov z zunanjim zrakom," je pojasnil vodja laboratorija za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ter klimatizacijo na fakulteti za strojništvo Uroš Stritih.

V stavbah, kjer nimajo prezračevalnih sistemov, je priporočljivo pogosto, veliko več kot običajno, zračiti prostore. Okna je treba odpreti za 15 minut ali več, ko se vstopi v prostor, še zlasti, če so bili v prostoru pred tem drugi ljudje. Če pa je v stavbi klimatska naprava, je splošno priporočilo, da se med epidemijo recirkulacija zraka ne uporablja, torej je treba onemogočiti vrnitev iz prostora odvedenega zraka nazaj v dovedeni zrak. Tako je treba zapreti recirkulacijske lopute bodisi s sistemom upravljanja stavb bodisi ročno.

Klimatsko napravo je torej treba preklopiti na recirkulacijo na 100-odstotni zunanji zrak. "Delci virusa v odvodnih (odtočnih) zračnih kanalih lahko tudi spet vstopijo v stavbo, ko so enote za obdelavo zraka opremljene z recirkulacijskimi enotami," je pojasnil Stritih. Nameščanje filtrov na klimatske naprave, da bi preprečili prenos virusa, v večini primerov po njegovih navedbah ni ustrezna rešitev, saj je velikost koronavirusnega delca 80–160 nanometrov.

Rešitev ni v ustavitvi prezračevalnih sistemov

Za hitro in tako obsežno širjenje novega koronavirusa v domu starejših v Loki pri Zidanem mostu naj bi bil kriv prav tamkajšnji prezračevalni sistem, zato so po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglarja Kralja dali domovom navodilo, naj ob pojavu okužbe v domu izključijo prezračevalni sistem, da bi preprečili širjenje okužbe po tej poti.

A Stritih poudarja, da "rešitev ni v ustavitvi prezračevalnih sistemov, saj je v prostoru, ki je prezračevan z mešalnim prezračevalnim sistemom, količina delcev, obremenjenih z virusom, v območju dihanja veliko manjša kot pri izključenem prezračevanju". Tako v domovih za starejše ni treba posegati denimo v strukturo stavb, da bi zagotovili ustrezno prezračevanje tudi v času epidemije, ampak je treba poskrbeti za ustrezno delovanje in upravljanje prezračevalnih sistemov, je dodal.

V stavbah z mehanskimi prezračevalnimi sistemi pa se med drugim priporočajo podaljšani časi obratovanja sistema. V prostore je priporočljivo namestiti senzorje ogljikovega dioksida, ki opozarjajo na premalo zračenja, pri čemer je med epidemijo priporočljivo nastavitve spremeniti tako, da se prostori začnejo prezračevati že pri nižjih koncentracijah ogljikovega dioksida kot običajno.