V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 615 bolnikov, 139 jih potrebuje intenzivno nego. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 903.
V soboto je bilo opravljenih še 7433 hitrih testov na covid-19, število pozitivnih ni znano. V državi je po podatkih sledilnika za covid-19 trenutno 13.911 aktivno okuženih, skupno pa je umrlo 4119 bolnikov s covidom-19.
Z drugim odmerkom cepljenih skoraj šest odstotkov prebivalstva
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 pri nas cepljenih 332.650 ljudi, z dvema odmerkoma pa 121.862, kar predstavlja 5,8 odstotka prebivalcev.
Kot je poročal Radio Slovenija, bomo po napovedih v prihajajočem tednu prejeli sedem tisoč odmerkov cepiva Johnson & Johnson, skoraj 41 tisoč odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech ter 4800 odmerkov cepiva AstraZenece (Vaxzevria).
IJS: Rdeča faza že v torek
Izteka se delno zaprtje države
Medtem se izteka 11-dnevno delno zaprtje javnega življenja. Znova se odpirajo dijaški domovi, v ponedeljek pa vrtci in šole ter številne druge dejavnosti in trgovine, ob obveznem testiranju zaposlenih.
Kot je znano, je minister za zdravje Janez Poklukar že v petek ocenil, da je bilo začasno zaprtje države nujno in uspešno, saj bi sicer bili zdaj v črni fazi.
Od ponedeljka bodo en teden za vso državo veljali ukrepi, ki so predvideni za rdečo fazo, nato bodo ukrepe znova sprejemali glede na barvo regij, pri čemer je vladni semafor ukrepov spremenjen.
Med drugim v ponedeljek ne bo več nočne omejitve gibanja, a ostaja omejitev zbiranja ljudi, še naprej bo veljala tudi omejitev prehajanja med statističnimi regijami.
Odprle pa se bodo trgovine, servisne storitve, muzeji, knjižnice in galerije ter tudi cerkve z omejenim številom ljudi pri verskih obredih. Odprli se bodo šole in vrtci, dovoljene bodo brezkontaktne športne dejavnosti v skupini do 10 ljudi na priporočeni razdalji.
Stiske in obremenitve šolarjev
Med epidemijo covida-19 so se pri šolarjih in študentih pojavile različne težave v duševnem počutju, kaže raziskava, katere nosilec je Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Da so otroci zaradi izolacije v stiski, meni 54 odstotkov od 851 staršev s šoloobveznimi otroki, ki so sodelovali v raziskavi o oceni potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije. Na drugem mestu med težavami otrok med epidemijo, ki jih navajajo starši, je večja obremenjenost zaradi šolanja na daljavo.
Le šest odstotkov staršev ni zaznalo nobenih posebnih težav pri svojih otrocih zaradi šolanja na daljavo oziroma epidemičnih razmer.
Med psihosomatskimi težavami starši pri otrocih najpogosteje opažajo razdražljivost, pomanjkanje energije in težave s koncentracijo. Slaba tretjina jih je navedla močne občutke jeze ali žalosti, dobra petina pa težave s spanjem.
Med rešitvami največ staršev prisega na pogovor z otrokom o njegovi stiski, na pomiritev z zagotovili o dobrem izhodu iz težav in z objemi. Prav tako so prepričani o koristi zagotovil, da so otroku na voljo za pomoč denimo pri domačih nalogah. Na drugem mestu pa je mnenje staršev, da njihovemu otroku koristijo sprehodi, izleti, igre in druge športne dejavnosti, ki ga utrudijo in sprostijo.
Manj motivirani učenci
Iz dela raziskave, ki se je osredotočil na zaposlene v šolstvu, medtem izhajajo opažanja učiteljev, da so učenci in dijaki pri šolanju na daljavo neaktivni in nemotivirani. Učenci po njihovih opažanjih nimajo več volje do dela, so naveličani, apatični in pasivni.
Zaradi epidemije imajo težave tudi študenti. Del raziskave, povezan s potrebami po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije med njimi, je pokazal, da je od 484 sodelujočih študentov imelo v zadnjih štirih tednih motnje razpoloženja, denimo anksioznost in depresijo, malenkost manj kot 90 odstotkov. O samomorilnem vedenju pa jih je poročalo skoraj 24 odstotkov.
Študentom najpogostejšo in najbolj intenzivno stisko povzročajo upad koncentracije oz. motivacije za študijske obveznosti, pomanjkanje spontanih stikov s kolegi in občutki krivde, če si vzamejo čas zase, medtem ko jih čakajo študijske obveznosti.
Raziskavo, ki je potekala od novembra lani do januarja, so izvedli Društvo psihologov Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut Andreja Marušiča Univerze na Primorskem, Filozofska fakulteta v Ljubljani ter Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje