V primerjavi s tednom pred tem je bilo v torek potrjenih 120 okužb več. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 4039 aktivnih primerov okužbe, kar je 142 več kot v ponedeljek.

Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo v torek hospitaliziranih 55 bolnikov s potrjeno okužbo, torej zaradi covida in s covidom-19. V primerjavi s ponedeljkom se je število povišalo za tri. Na intenzivnih oddelkih je s potrjeno okužbo skupno sedem bolnikov, kar je enako kot dan pred tem.

Dan je minil brez smrti covidnih bolnikov.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov trenutno znaša 311, kar je 16 več kot dan prej. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev pa je trenutno 189, kar je sedem več kot dan prej.

Širjenje nove različice omikrona

Kot so sporočili z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), so od 28. maja do 3. junija letos uspešno sekvencirali genomska zaporedja 50 vzorcev. "V vseh vzorcih je bila različica omikron," so sporočili z laboratorija.

Ob tem se povečuje delež različice BA.5, ki je po opozorilih epidemiologov bolj nalezljiva od drugih prisotnih različic virusa. V NLZOH-u so prvi primer okužbe z različico omikron BA.5 odkrili pred enim mesecem, v tednu med 21. in 27. majem so jo potrdili v devetih od skupno 71 analiziranih vzorcev, v tednu za tem pa v devetih od skupno 50 vzorcev.

Po podatkih laboratorija v Sloveniji še vedno prevladuje različica BA.2. Kot poroča Dnevnik, je različica BA.5 za tiste, ki so preboleli okužbo z različico BA.2, relativno neškodljiva. Val te različice je bil v Sloveniji sicer dokaj nizek, rekorden val pa je povzročil omikron BA.1. Prebolevniki prve različice omikrona kot tudi prebolevniki različice alfa in delta pa imajo slabšo zaščito.

Na posvetu poudarili pomen soočanja različnih mnenj glede epidemije

Na posvetu, ki ga je organiziral predstavnik civilne družbe Blaž Filipič, so sogovorniki poudarili pomen soočanja in vključevanja različnih mnenj glede epidemije covida-19. Med drugim so izrazili več kritik glede soočanja z epidemijo v preteklih dveh letih, predvsem na področju epidemioloških ukrepov. Po besedah koordinatorja posveta Filipiča je treba omogočiti razpravo med različnimi pogledi na pristope do epidemije covida-19: "Ne pa da se civilno družbo, ki ima drugačna mnenja, ignorira in upošteva zgolj civilno družbo, ki ima stališča, ki odgovarjajo oblasti."

Ginekologinja Sabina Senčar je poudarila, da bi bilo po dveh letih epidemije covida-19 treba narediti analizo dogajanja in ukrepov, ki so bili v tem obdobju v veljavi. Bila je kritična do omejevanja dostopa do zdravstvenih storitev v določenih obdobjih epidemije. Psihiatrinja Biserka Ilin je izrazila kritiko do epidemičnih ukrepov, ki so po njenem mnenju "naredili več škode kot koristi". Spomnila je, da so bili nekateri sprejeti odloki prejšnje vlade v času epidemije neustavni. Odvetnik Domen Gorenšek pa je poudaril pomen okroglih miz, kjer bi se po njegovem mnenju morala soočiti različna, ne pa enaka mnenja. Med drugim je poudaril, da bi morali epidemične ukrepe v preteklih dveh letih prilagajati rizičnim skupinam, ne pa jih uvajati za vse prebivalce.

Na posvet so bili med drugim vabljeni, a se ga niso udeležili, premier Robert Golob, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, direktor NIJZ-ja Milan Krek, predsednica zdravniške zbornice in infektologinja Bojana Beović, imunolog Alojz Ihan in epidemiolog Mario Fafangel, ki bo po napovedih Bešiča Loredana vodil skupino za pripravo ukrepov za obvladovanje epidemije covida-19. Iz centra za komuniciranje NIJZ-ja so sicer sporočili, da z dogodkom niso bili seznanjeni in ne razpolagajo z informacijo, ali je kdo od zaposlenih prejel vabilo.

Koordinator projekta Blaž Filipič je naknadno sporočil, da je Mario Fafangel z NIJZ-ja uradno vabilo na omizje prejel 6. junija.