Vsi se spopadamo z negotovostjo in izgubami, ki so lahko majhne, kot so izguba rutine, hobijev, ustaljenih oblik druženja, ali velike, kot so izguba službe, zdravja ali smrt bližnjega. Vse to vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji. "Ljudje občutimo nelagodnost, strah, izgubo nadzora, pritisk, nemoč, žalost … To pušča neugodne posledice na duševnem zdravju. Še posebej občutljivi so posamezniki iz ranljivih skupin, tisti, ki so v preteklosti že imeli težave, oziroma tisti, ki so jih imeli že ob prvem valu."

Ključna spremljevalka, ki lahko vodi v poslabšanje psihičnega počutja, je zaskrbljenost, ki je tudi osrednji element anksioznih motenj, pogoste so tudi depresivne motnje, razlaga. V takih trenutkih pomembno vlogo igrajo naše prilagoditvene sposobnosti. Če nam jih manjka, obstaja nevarnost, da začnemo nove stiske blažiti z zlorabo substanc, kot je alkohol, v najhujših primerih se pojavijo tudi samomorilne misli. "Na te moramo biti v tem obdobju pri sebi in svojih bližnjih še posebej pozorni," opozarja sogovornica.

Omejimo čas, ki je namenjen skrbem

Imamo pa tudi orodja, s katerimi si lahko pomagamo: Pomembna je na primer struktura dneva, v kateri naj bodo obveznosti in srbi v ravnovesju z dejavnostmi, ki nas veselijo in sproščajo. Skrbeti je treba za urejen ritem spanja in budnosti, zdravo prehrano in dovolj gibanja ter ohranjati družabne stike.

"Uporabite domišljijo pri iskanju novih načinov druženja. Zaskrbljenost je naša pogosta spremljevalka, stresni dogodki pa lahko vodijo v pesimistična razmišljanja, kar nas še dodatno bremeni," svetuje Špela Hvalec. Zelo pomembno je, da to prepoznamo, dodaja, "omejimo čas, ki je namenjen skrbem, vzpostavimo pozitivne vidike, poiščimo jih in jih izkoristimo. Omejimo tudi spremljanje medijev, prevelika količina in senzacionalistično podajanje informacij nam je lahko v veliko breme." Ta letni čas po njenih besedah sicer že sam po sebi prinaša še več oteževalnih dejavnikov: "Dan se krajša, temperature se nižajo, vse našteto ne prispeva k dobremu počutju. Ker je treba več časa preživljati doma v zaprtih prostorih, so nujne dodatne spretnosti organiziranja življenja."

Duševna stiska pa lahko vendarle postane premočna. Kdaj vemo, da potrebujemo tudi strokovno pomoč? "Ko je stiska premočna, ko traja stiska večji del dneva, je zagotovo čas, da si posameznik poišče strokovno pomoč."

Naraščajoča stigma okuženih

V trenutnem obdobju pa se pri marsikom pojavlja še ena skrb, strah pred stigmo tistega, ki je okužen in ki je bolezen prinesel v določeno skupnost. Kako se lahko kot družba borimo proti temu in izkoreninjamo tovrstno stigmo? "Občutek krivde je v premem sorazmerju s strahom. Bolj kot je oseba stigmatizirana, večja je verjetnost občutkov krivde. Tu so nam v pomoč pretekle raziskave, v njih so udeleženci poročali, da so jih po okužbi ljudje drugače obravnavali kot prej."

Stigmo lahko zmanjša splošno informiranje, ob čemer igrajo zelo pomembno vlogo tudi mediji in njihovo poročanje. Dramatični naslovi, vzbujanje strahu, opozarja, še dodatno napeljujejo k stigmatizaciji. "Res je pomembno, da virus ne določa posameznikove identitete. To dosežemo tudi s poročanjem v smislu 'ljudje, ki imajo covid', izogibajmo pa se besednih zvez 'covid primer', 'covid družina' …"

Za splošno oceno posledic epidemije na duševno zdravje ljudi je sicer po besedah sogovornice še prezgodaj, saj se bodo določene stiske razvile šele naknadno. Kot je še dodala, so tudi v Psihiatrični bolnišnici Idrija na poziv ministrstva za zdravje začeli urejati tako imenovani covidoddelek za morebiten sprejem ljudi s potrjeno okužbo z novim koronavirusom.

Tudi vodstvo te ustanove opozarja, da prostor in postelje lahko zagotovijo, težava bodo kadri. Ob tem izražajo bojazen, da bi vnovična reorganizacija dela in krnjenje dejavnosti še podaljšalo čakalne dobe tudi v psihiatriji.