Število bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, še naprej narašča. Po zadnjih podatkih je v slovenskih bolnišnicah hospitaliziranih 107 bolnikov, kar je šest več kot dan pred tem. Na intenzivnih oddelkih se je število bolnikov s covidom-19 povečalo na 21, kar je pet več kot včeraj. Na medicinske ventilatorje je priklopljenih 10 bolnikov, toliko kot v nedeljo.

V nedeljo je bilo ob 1034 testiranjih potrjenih 75 primerov okužbe z novim koronavirusom (7,25 odstotka). Skupno je bilo v Sloveniji doslej potrjenih 6573 okužb, opravljenih je bilo 236.177 testiranj.

Umrl je en bolnik s covidom-19, skupno doslej 156.

Več kot 2100 aktivnih okužb

Največ novih okužb, sedem, so potrdili v mestnih občinah Ljubljana in Maribor, sledijo Hajdina s štirimi novimi okužbami, Kranj, Celje, Domžale, Tolmin in Sevnica s po tremi novimi okužbami ter Škofja Loka, Log - Dragomer, Črenšovci in Videm s po dvema okužbama, je razvidno iz podatkov NIJZ-ja, ki jih objavlja portal Sledilnik za covid-19.

Večino okužb, 49, so potrdili pri ljudeh, starih od 25 do 64 let. Med mladoletnimi do 14. leta starosti so v nedeljo potrdili tri okužbe, devet so jih potrdili med tistimi v starostni skupini od 15 do 24 let. Še 16 okužb so potrdili med ljudmi, starejšimi od 65 let.

Podatki sledilnika kažejo, da so v nedeljo na novo potrdili tudi 21 okužb med zdravstvenimi delavci, tri med zaposlenimi v domovih za starejše in štiri med oskrbovanci domov za starejše.

Trenutno so po oceni NIJZ-ja v državi aktivno okuženi 2103 ljudje. Največji delež okuženih je med prebivalci občin Črna na Koroškem (1,524 odstotka), Mežica (0,618 odstotka) in Prevalje (0,411 odstotka). Na Koroškem je eno največjih žarišč v državi v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem.

Kacin: "V torek bo dan resnice"

Govorec vlade za covid-19 Jelko Kacin je na novinarski konferenci dejal, da podatki o potrjenih okužbah ob koncu tedna niso spodbudni. Okužb je bilo sicer manj ‒ ob manj opravljenih testih, toda delež pozitivnih je po Kacinovih besedah skrb vzbujajoče visok. V soboto je znašal 8,6 odstotka, v nedeljo pa 7,25 odstotka, je poudaril." V torek bo dan resnice," je napovedal. Če bo okužb še vedno več, če se bo tako nadaljevalo, se bo vlada morala odločiti in predstaviti nove ukrepe.

Na pomen torkovih številk je opozorila tudi vodja strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović. "V zadnjih nekaj tednih imamo t. i. torkov maksimum. S torkovim številom se napove, kakšen bo naslednji teden. Naslednji dnevi nas zelo skrbijo, posebej, ker že imajo velika števila dnevno novookuženih v prejšnjem tednu posledice v obsežnem prilivu bolnikov v bolnišnice," je v izjavi za medije dejala Beovićeva.

Naraščanje števila hospitalizacij

Če se bo število bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, še naprej povečevalo, bo treba okrniti redno delo v zdravstvu, opozarjajo slovenske bolnišnice. Okoli 100 postelj na navadnih oddelkih in okoli 30 postelj na intenzivnih oddelkih bo ob trenutnem naraščanju števila bolnikov s covidom-19 kmalu premalo. "Smo že na tisti meji, ko bomo lahko nove postelje pridobili samo tako, da bomo vplivali na izvajanje drugih programov," je ob tem povedala vodja strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović.

Število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 je v nedeljo prvič po aprilu preseglo sto. Beovićeva je opozorila, da ob morebitnih novih žariščih okužb v domovih za starejših starostnikov verjetno ne bo mogoče vsakič začasno premeščati v bolnišnice. "Ker teh kapacitet za vse preprosto ne bo. Tako da morajo domovi izrecno paziti predvsem na zdravje zaposlenih. Praktično skoraj vsi vdori virusa v socialnovarstvene ustanove so bili povzročeni s strani zaposlenih," je opozorila infektologinja.

Širjenje kapacitet na druge bolnišnice

Po besedah Beovićeve je v pripravi širitev infekcijske klinike, bolnike je začela sprejemati bolnišnica v Slovenj Gradcu, v pripravi je tudi bolnišnica v Šempetru pri Gorici. "Potem pa seveda morajo potekati intenzivni razgovori o razširjanju kapacitet v obstoječih bolnišnicah. Ideja je tudi, da bi eno bolnišnico spremenili v večjo covidbolnišnico, s tem da bi jo bilo treba kadrovsko in organizacijsko okrepiti. O tem se pogovarja ministrstvo," je povedala infektologinja.

"Do konca tedna pričakujemo, da bi potrebovali 100 novih postelj, kako bo to mogoče organizirati, ne vem, ampak če bo potrebno, bo seveda treba odpirati tudi kapacitete v bolnišnicah tretjega reda," je napovedala. Po njenih besedah sta trenutno zasedeni
dve tretji predvidenih intenzivnih postelj. "Tudi tukaj se načrtujejo razširitve," je napovedala.

Zaostrovanje ukrepov: največ šest ljudi na neorganiziranih zbiranjih?

Strokovna skupina bo po besedah Bojane Beović predlagala dodatne ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa ‒ med drugim je omenila možnost omejitev neorganiziranega zbiranja ljudi na javnih krajih na šest oseb in omejitev števila ljudi v vseh zaprtih javnih prostorih (gostinski lokali, servisne dejavnosti, trgovine ...).

"Že prejšnji teden smo predlagali ukrepe, gre predvsem za to, da bi zmanjšali prenose tam, kjer se dejansko dogajajo – tam, kjer so si ljudje tesno skupaj, na zbiranjih, ki niso nadzorovana. To velja tudi za zasebna druženja, čeprav to verjetno ni izvedljivo," je v izjavi za medije povedala Bojana Beović. Opozorila je tudi, da so zaprti, slabo prezračeni prostori izredno nevarna okolja za prenos virusa. "Tam se po opisih iz literature zgodijo veliki prenosi, ko en okuženi lahko okuži več deset ali sto ljudi. Mislimo, da se moramo na to izrecno fokusirati," je povedala infektologinja in dejala, da bi bilo treba vsa druženja in zabave prestaviti.

V strokovni skupini se pogovarjajo tudi o tem, da bi s hitrimi testi povečali število testiranj. Beovićeva je opozorila, da ti testi niso primerni za ljudi, pri katerih glede na potek bolezni zdravniki sumijo, da so zboleli za covidom. Po njenih besedah bi takšni hitri testi prišli prav pri rednem testiranju zaposlenih v DSO-jih ali na različnih športnih dogodkih ter podobno.

Vlada bi lahko dodatne ukrepe oziroma zaostritev obstoječih ukrepov sprejela še ta teden.

SB Jesenice: Okuženih 19 zaposlenih, šest v karanteni in trije v izolaciji. Zaprli tri oddelke.

Iz jeseniške bolnišnice so sporočili novico, "ki smo se jo vsi bali": z novim koronavirusom je okuženih 19 zaposlenih, ki so tako v bolniškem staležu. Še šest zaposlenih je v karanteni, trije pa v izolaciji. "Zaradi izpada kadra imamo zaprte tri oddelke bolnišnice – oddelek abdominalne kirurgije, oddelek poškodbene kirurgije in gastroenterološki oddelek. V bolnišnici smo prekinili izvajanje vseh nenujnih posegov, zaradi kadrovskega primanjkljaja težko pokrivamo dejavnost dialize," so sporočili in dodali, da specialistične ambulante za zdaj delajo nemoteno, z izjemo nevrološke in UZ-ambulante, ki delujeta v zmanjšanem obsegu.

Poudarili so, da vdor okužbe zanje pomeni dodatne hude prostorske in kadrovske težave.

Nove okužbe na oddelku za žilne bolezni UKC-ja Ljubljana

Na kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC-ja Ljubljana so medtem pojasnili, da imajo 10 bolnikov s covidom-19, del jih je v bolnišnico že prišel s potrjeno okužbo. Potrdili so tudi deset okužb pri zaposlenih na omenjenem oddelku, zato v tem tednu na oddelku ne bodo sprejemali novih bolnikov.

"Dejstvo je, da so to zapleti, ki smo jih na neki način pričakovali. Nobena bolnišnica ni otok, to je posledica tega, da virus kroži v populaciji in da je prisoten povsod. Domnevamo, da je bilo virov okužb več," je na vladni novinarski konferenci povedala predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc.

Na kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo, kjer so v preteklih dneh potrdili eno okužbo, testiranja novih okužb niso zaznala.

Trenutne kapacitete UKC-ja Ljubljana so na zgornji meji načrtovanih epidemioloških kapacitet, opozarjajo. Delo infekcijske klinike za preostale bolnike se po načrtu postopno seli v Bolnišnico Petra Držaja v Šiško, tako bodo postopno pridobili dodatnih 19 postelj na navadnem oddelku za bolnike s covidom-19 in 10 na intenzivnem oddelku. Kot so zapisali, pričakujejo sodelovanje drugih bolnišnic pri oskrbi in prevzemanju bolnikov, ki niso okuženi s koronavirusom.

Poklukar: Sodelovati bodo morale vse bolnišnice

Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravstvo Bojana Beović je opozorila na možnost pomanjkanja bolnišničnih kapacitet, največji delež, okoli tretjino, pa jih po besedah direktorja UKC Ljubljana Janeza Poklukarja prispeva osrednja slovenska bolnišnica. "Situacija je težavna in morale bodo sodelovati vse bolnišnice. Nekatere bodo zdravile bolnike, druge bodo solidarno prispevale kader," je Pokljukar povedal v Odmevih.

Poleti so, kot je dejal, v UKC Ljubljana naredili operativni načrt, ki predvideva več scenarijev. Usmerjen je v to, da se bo čim več programov izvajalo. "Covid-19 predstavlja en odstotek zdravstva, preostale bolezni pa 99 odstotkov," je pojasnil.

UKC je po njegovih besedah glede izobraževanja svojega kadra poleti izvedel številne delavnice, med drugim je bilo 114 zdravnikov na usposabljanju za delo z medicinskimi ventilatorji.

O številnih okužbah med zdravstvenim osebjem je pojasnil, da vodstva zdravstvenih zavodov želijo od svojih zaposlenih doseči strogo izvajanje varovalnih ukrepov, kot so razkuževanje rok, fizična distanca, nošnja osebne varovalne opreme. "Noben zakon ali pravila ne morejo priti v veljavo, če ni nekega nadzora ali kontrole, tako da je pomembno, da zaposlene kontroliramo in pozitivno motiviramo, da uporabljajo in izvajajo vse to," je poudaril.

"Slovenija ima uigrano strokovno ekipo, ki je sposobna obvladovati razmere, vendar nas je več let slabega in neustreznega kadrovanja ter finančne podhranjenosti v zdravstvu pripeljalo v situacijo, v kateri smo se znašli," je dodal.

Direktor največje slovenske bolnišnice je apeliral na celotno javnost, da se drži ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

"Ni zdravstva, ki bi zmoglo obvladati epidemijo brez sodelovanja celotnega prebivalstva. Upam, da bomo v Sloveniji premogli toliko razuma, da bomo pristopili k izvajanju ukrepov, preden bo vsak od nas poznal nekoga na ventilatorju," je opozoril na odgovoren odnos do epidemije.

Nove okužbe na UKC-ju Maribor

V UKC-ju Maribor so v zadnjih treh dneh okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 11 zaposlenih in enem bolniku. Vsi okuženi so v karanteni, prav tako še 18 zdravstvenih delavcev, je v izjavi za medije povedal strokovni direktor UKC-ja Maribor Matjaž Vogrin. Postregel je tudi s podatkom, da so septembra okužbo z novim koronavirusom imeli pri 35 zaposlenih in 14 bolnikih, ki so bili hospitalizirani zaradi drugih bolezni.

Za zmanjšanje prenosa okužb med zdravstvenimi delavci in od njih na bolnike pa je mariborska bolnišnica med drugim zaposlenim zagotovila kakovostnejše zaščitne maske. Tudi bolniki skoraj ves čas nosijo zaščitne maske, tudi ko so v sobah, če to ne ogroža njihovega zdravja, je dejal Vogrin.

V Centru za starejše Murska Sobota, ki je enota Doma za starejše Rakičan, je z novim koronavirusom trenutno okuženih 17 stanovalcev in osem zaposlenih. Danes novih okužb niso ugotovili, zato upajo, da to pomeni umirjanje razmer. Konec tedna so v centru potrdili tri dodatne okužbe, a po besedah direktorja doma Zorana Hoblaja večina okuženih nima nobenih simptomov, nekaj okuženih pa le blažje.

V Pegazovem domu starejših okužbe potrdili pri ljudeh, ki so bili prej negativni

V Pegazovem domu starejših v Rogaški Slatini so konec tedna potrdili še tri okužbe z novim koronavirusom. Okužbe so se pojavile pri stanovalcih, ki so bili pred tem na dveh testiranjih negativni, kar kaže na to, da se virus nepredvidljivo pokaže z zamikom. V domu je tako okuženih 28 stanovalcev in šest zaposlenih. Stanovalci, pri katerih so zaznali okužbo, pa niso imeli nobenih simptomov. V nedeljo so ponovno odvzeli večje število brisov tako pri stanovalcih kot pri zaposlenih. Vsi rezultati testov so bili negativni.

Koroška: Zaostrujejo se razmere v zdravstvenih ustanovah

Na Koroškem je trenutno 172 aktivno okuženih z novim koronavirusom, zaradi naraščanja števila primerov in zaradi okužb med zaposlenimi se razmere v zdravstvenih ustanovah zaostrujejo. Razmere so najbolj zaostrene v Mežiški dolini, še posebej v Črni na Koroškem, kjer je največji izbruh okužb v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem, kjer je že skoraj sto okuženih, je povedal direktor Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem Stanislav Pušnik.

Okužbe so v preteklih dneh potrdili tudi pri zaposlenih v ZD Ravne, tako da je bilo nekaj časa pod vprašajem opravljanje vseh dejavnosti, a so se trenutno razmere nekoliko izboljšale. "Trenutno je stvar obvladljiva. Danes se je iz karantene vrnilo 16 zaposlenih, kar je bistvena okrepitev," je povedal Pušnik. Med 14 okuženimi zaposlenimi iz ZD Ravne, ki so še odsotni, so tri zdravnice, poleg okuženih pa so trenutno v karanteni po podatkih direktorja še trije zaposleni.

Na Celjskem opozarjajo: pokličite zdravnika, ne hodite na urgenco

V Urgentnem centru Celje opozarjajo, da k njim še vedno, kljub spremenjeni organizaciji dela in vzpostavitvi vstopne točke za odvzem brisov za novi koronavirus, prihajajo bolniki z blažjimi zdravstvenimi težavami in sumom na okužbo. To močno obremenjuje delo centra, zato so v celjski bolnišnici spomnili, da testiranje izvajajo tudi v regijskih zdravstvenih domovih.

Za bolnike, ki imajo izbranega osebnega zdravnika oz. pediatra v Zdravstvenem domu (ZD) Celje, zdravstvenih postajah (ZP) Vojnik, Štore in Dobrna, je vzpostavljena točka za odvzem brisov vse delovne dni v tednu med 7. in 15. uro. Ob pojavu zdravstvenih težav je treba najprej poklicati posameznega izbranega osebnega zdravnika oz. pediatra, ki bo posameznika naročil na odvzem brisa in zagotovil obravnavo v ambulanti za covid-19. Po opravljenem pregledu je v primeru težjega zdravstvenega stanja predvidena obravnava na specialistični ravni v Urgentnem centru Celje.

Ob vseh akutnih poslabšanjih zdravstvenega stanja, pri katerem se pojavijo hujše zdravstvene težave, pa je treba poklicati na telefonsko številko 112, na kateri bo dispečer na osnovi posredovanih podatkov zagotovil ustrezno nujno medicinsko pomoč, so še sporočili iz Celja.

Nov teden, nova pravila v šolskih klopeh

Odslej so lahko vsi učenci in dijaki v matičnih oddelkih pri pouku brez zaščitnih mask ne glede na medosebno razdaljo. Prav tako maske ni več treba imeti njihovim učiteljem, a pod pogojem zagotovljene vsaj dvometrske medosebne razdalje, in predavateljem na višjih in visokih šolah, če predavajo za zaščitno pregrado. Mask pa ni treba nositi tudi tistim, ki izvajajo organizirano športno vadbo.

Kot je na vladni novinarski konferenci spomnil Kacin, so maske v vzgojno-izobraževalnih ustanovah še vedno obvezne v skupnih prostorih, na hodnikih, sanitarijah, na poti do jedilnice, na šolskih avtobusih in drugje, kjer prihaja do mešanja učencev in dijakov iz različnih oddelkov. V vseh situacijah pa je priporočeno, naj vsi ravnajo samozaščitno, pa tudi za zgled vsem drugim, je dejal Kacin.

Razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah

Spremenjena pravila bodo veljala tudi v večstanovanjskih stavbah, kjer bodo morali biti od srede naprej pri vhodu in pri dvigalu nameščeni razpršilniki za razkuževanje.

"V zadnjih mesecih smo se navadili, da se površin v skupnih prostorih čim manj dotikamo, zato so se odločili 'samo' za namestitev razkužil na ključne lokacije in ne za splošno razkuževanje površin," je na vladni novinarski konferenci pojasnil Kacin. Za namestitev imajo upravniki stavb čas do srede zjutraj, kar je po Kacinovi oceni dovolj, o sankcijah za morebitne zamudnike pa danes ni želel govoriti.

Sredstva za razvoj cepiva proti covid-19

Kacin je pojasnil, da je vlada na petkovi dopisni seji sprejela tudi odločitev o vplačilu 2,6 milijona evrov v mehanizem Evropske komisije za razvoj cepiva proti covidu-19. Ta denar bo namenjen sedmim razvijalcem obetavnih cepiv, in če se bo katero izmed njih izkazalo za dobro, se bo vplačani denar vrnil v državo članico v obliki stroškov nabave. "Tako vlada skrbi, da bomo imeli cepiva čim več oziroma dovolj," je dejal Kacin.