Epidemija covida-19 je po ugotovitvah strokovnjakov prinesla poslabšanje duševnega zdravja celotne populacije, še posebej pa je to očitno pri mladih. V ambulantah opažajo več otrok in mladostnikov z anksioznimi motnjami, depresivno simptomatiko in samomorilnim vedenjem, z znižano motivacijo za šolsko delo in dejavnosti na splošno, motnjami hranjenja ter pretirano uporabo zaslonov.

Med prvim in drugim valom epidemije se je povpraševanje po pomoči psihologov in pedopsihiatrov zmanjšalo, se je pa povečal naval v urgentnih ambulantah, je pojasnila klinična psihologinja Mateja Hudoklin. Mladi in njihovi starši so odlašali z iskanjem pomoči, potem pa so se težave poslabšale do te mere, da je bila potrebna urgentna pomoč.

Šolanje na daljavo, omejevanje družabnega življenja, negotovost glede lastnega zdravja in zdravja bližnjih in negotove finančne razmere v marsikateri družini – to je po besedah Hudoklinove le nekaj dejavnikov, ki so pomembno vplivali na spremenjeno življenje družin. Kar nekaj otrok je izgubilo pomembno podporo odraslih ali vrstnikov ter varovalne dejavnike, ki so jim omogočali zdrav razvoj.

V tretjem valu epidemije, po vrnitvi mladih v šole, se je povpraševanje po pomoči začelo povečevati, daljšajo se čakalne dobe. Strokovnjaki nikakor ne zmorejo zadovoljiti potreb po pomoči, hkrati zelo težko v celoti sledijo zahtevanim standardom, ker je pomoči potrebnih preprosto preveč, je poudarila Hudoklinova, ki prihaja iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.

Skrb tudi v socialnem sektorju

Zaradi porasta težav v duševnem zdravju otrok in mladostnikov so zaskrbljeni tudi strokovnjaki v socialnem sektorju. Po besedah šolske svetovalne delavke na ljubljanski gimnaziji Vič Ajde Erjavec je stanje v šolah neugodno. Pri osnovnošolcih in dijakih opažajo porast težav na področju učne in delovne motivacije ter na področju čustvovanja in socialnih odnosov. Vedno več je zahtevnejše psihosocialne in učne problematike.

Predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije je tudi opozorila, da ukrepajo predvsem v najbolj kritičnih primerih težav v duševnem zdravju, medtem ko pri blažjih težavah nemočno opazujejo, kako se stanje zaradi nedostopnosti preventive oziroma ustrezne pomoči poslabšuje. Zaradi kadrovske stiske se po njenih besedah namesto preventivnega delovanja le gasijo požari.

Pedopsihiatrinja Anica Mikuš Kos je opozorila, da otroci in mladostniki s težavami v duševnem zdravju trpijo in zato potrebujejo takojšnjo in celovito pomoč. Odgovorne je pozvala k širšemu pogledu na duševno zdravje mladih, ki ni le bolezen ali nebolezen, ampak veliko več. Poudarila je, da bi morali v etos šole, ki je tako kot družina naravno okolje mladih, vgraditi več pomoči, podpore in preventive.

Poziv vladi

Na torkovem posvetu so pripravili tudi izjavo za vlado in pristojna ministrstva, s katero so jih pozvali k ukrepanju za zaščito duševnega zdravja mladih v času epidemije. Udeleženci so soglašali, da so izobraževalne ustanove med ključnimi varovalnimi dejavniki, saj za mlade pomenijo prvo podporno linijo. Zato je po njihovem mnenju izjemno pomembno, da v prihodnje ne bo več zapiranja vrtcev, šol in fakultet ter dijaških in študentskih domov.

Vodja nacionalnega programa duševnega zdravja za obdobje 2018–2028 Jožica Maučec Zakotnik je opozorila, da z izzvenevanjem epidemije covida-19 ne bo izzvenela epidemija na področju duševnega zdravja, ampak se bodo težave še stopnjevale zaradi vseh dolgoročnih posledic epidemije. Zato je po njenih besedah potrebno povezano ukrepanje odločevalcev in stroke.