"Letni časi ne vplivajo na prenašanje tega virusa," je dejala tiskovna predstavnica WHO-ja Margaret Harris na dnevnem brifingu.

V ZDA poletje, v Braziliji zima, obe državi pa precej prizadeti
Ob tem je opozorila, da so v nekaterih državah, ki so najhuje prizadete, trenutno različni letni časi. Medtem ko je v ZDA, kjer so potrdili skoraj 148.000 smrti in 4,3 milijona okužb, poletje, je v Braziliji, ki je za ZDA druga najhuje prizadeta država, zima.

Koronavirusna bolezen 19 ni gripa
In kljub temu je očitno neka ideja, da je covid-19 sezonski in da bo prihajal v valovih, je dodala Harrisova. Po njenem mnenju je to posledica tega, da ljudje gledajo na koronavirusno bolezen 19 kot na gripo. "Kar moramo razumeti, je, da je to nov virus ... in četudi je to respiratorni virus in četudi so respiratorni virusi v preteklosti imeli te različne sezonske valove, se ta obnaša drugače," je pojasnila.

Obramba: Fizična razdalja, higiena rok, nošenja mask ...
Virus moramo torej obravnavati glede na informacije o njem, ki jih imamo, je dejala. Svetovala je, da se ga lahko skušamo ubraniti s fizično razdaljo, higieno rok, nošenjem mask in higieno kašlja ter kihanja. "Poletje je težava. Ta virus ima rad kakršno koli vreme, ampak kar ima še posebej rad, je, da skače z osebe na osebo, ko si prideta blizu," je dodala.

Zaradi lakote bi lahko umrlo do 180.000 otrok

Medtem pa so Derek Headey z ameriškega inštituta za razvojne politike IFPRI in njegovi kolegi v članku, objavljenem v znanstveni reviji The Lancet, ocenili, da bi zaradi posledic pandemije covida-19 lahko letos od lakote umrlo do 180.000 otrok, mlajših od pet let. Znanstveniki so preučili različne scenarije in ugotovili, da bi v najboljšem primeru lakota kot posledica pandemije zahtevala 111.000 otroških življenj, v najslabšem pa 178.000. Avtorji članka opozarjajo, da bi bile lahko številke še višje, saj še nihče ne ve, koliko časa bo koronavirusna kriza še trajala. Posvarili so tudi, da je zdravje otrok ogroženo tudi zato, ker zaradi pandemije niso dostopne vse zdravstvene storitve, kot sta denimo oskrba bolnih otrok ter cepljenje.

Zaradi pandemije dodatno podhranjenih 6,7 milijona otrok
Pred pandemijo je bilo zmerno do hudo podhranjenih okoli 47 milijonov otrok, mlajših od pet let. Težave v gospodarstvu in ukrepi za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom so v revščino pahnili dodatnih 140 milijonov ljudi, ki morajo preživeti z manj kot 1,90 dolarja na dan. Iz tega izhaja, da bo zaradi pandemije letos podhranjenih še dodatnih 6,7 milijona otrok. Več kot polovica med njimi, 57,6 odstotka, jih je iz Južne Azije, 21,8 odstotka pa iz podsaharske Afrike, opozarjajo avtorji študije.