Vlada je na dopoldanski seji spremenila nekatere odloke, povezane z obvladovanjem epidemije novega koronavirusa.

Sorodna novica Cizelj: Imamo 850 tisoč potencialnih bolnikov, epidemija lahko uide izpod nadzora

Organizatorji javnih prireditev, shodov, pa tudi športnih in kulturnih prireditev bodo morali ob vstopu na našteto preveriti, ali udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT. Človeku, ki pogoja ne izpolnjuje, organizator udeležbe ne sme dovoliti, je na tiskovni konferenci dejala vladna govorka Maja Bratuša. Pogoj PCT mora biti pisno naveden pred vstopom na območje prireditve. Ureditev bo veljala do najmanj 1. avgusta.

Zaposleni v posameznih dejavnostih, ki morajo izpolnjevati pogoj PCT in to dokazujejo s testiranjem, morajo test opraviti enkrat tedensko. Takšna ureditev velja do 23. avgusta. Potem pa bo veljavnost testov drugačna, in sicer 72 ur za test PCR in 48 ur za hitri antigenski test, enako kot velja za prehajanje državne meje.

Odlok o pogojih za vstop v državo ostaja nespremenjen. Je pa dodana ena izjema: čezmejni delovni migranti, ki imajo delovno razmerje v državi članici Evropske unije ali v schengenskem območju in se z dela vračajo najpozneje v petih dneh po prehodu meje, živijo pa največ 10 kilometrov zračne črte od meje. Takšna ureditev bo v veljavi od petka do 15. avgusta z možnostjo podaljšanja do 1. septembra, je pojasnila Bratuša.

Zračno razdaljo bodo določali z uporabo geografskih podatkov in zemljevidov podjetja Google.

V Sloveniji od 15. julija ne velja več seznam držav glede na epidemiološko sliko. Vsi potniki morajo pri vstopu v državo predložiti dokazilo PCT, sicer morajo v karanteno. Izjema so od takrat otroci, mlajši od 15 let, dvolastniki in tranzitni promet. Kar nekaj kritike pa je bilo, ker med izjemami ni bilo tudi delovnih migrantov.

Podrobneje o odlokih

Kot so sporočili po seji vlade, bodo dolžni od 26. julija ponudniki blaga in storitev, upravljavci žičniških naprav in njim pripadajočih smučarskih prog dolžni potrošnike na vidnem mestu pisno opozoriti na obveznost izpolnjevanja PCT pogoja in tudi preverjati njegov obstoj. Enako velja tudi za organizatorje javnih kulturnih in športnih prireditev ter javnih prireditev ali shodov. Bolj konkretno odlok ureja tudi poimenovanje cepiva Moderna.

Poleg tega je vlada kot izjemo od medosebne razdalje en meter med udeleženci pri kolektivnem uresničevanju verske svobode določila tudi izjemo, ko gre za osebe, ki izpolnjujejo pogoj PCT. Doslej je izjema od predpisane medosebne razdalje veljala le za osebe iz skupnega gospodinjstva. Vlada je do 1. avgusta podaljšala tudi veljavnost ostalih ukrepov.

Logarjeva: Brez PCT-sistema si ne predstavljamo dejavnosti v jesen

Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar je navedla, da bo PCT kot pogoj za udeležbo na prireditvah in shodih začel veljati v ponedeljek. Kako pa se bo to v praksi preverjalo? "Obstajala bo aplikacija, ki jo je mogoče naložiti na mobilne telefone, in prek te se bo odčitavala QR-koda," je navedla. Poudarila je, da se prek QR-kode ne prenesejo nobeni osebni podatki, niti informacija o tem, kateri del PCT-pogoja oseba izpolnjuje, razvidno bo samo to, ali je QR-koda veljavna ali neveljavna. Aplikacijo, s katero bodo organizatorji preverjali QR-kode, bo lansiral NIJZ. "Mislim, da je stestirana in da bo od ponedeljka delovala." Organizator, ki izpolnjevanja PCT-pogoja ne bo preverjal, utegne doleteti kazen med 400 in 1000 evri, a to mora še določiti vlada, je dodala.

Organizatorje in udeležence prireditev je pozvala, naj spremembo vzamejo dobronamerno, saj ureditev varuje zdravje in tudi možnost delovanja. "Brez tega sistema si ne predstavljamo, da bi lahko kar koli izvajali v jeseni, ko pričakujemo porast okužb ne samo s koronavirusom, temveč tudi z drugimi virusi," je izjavila. Pogoj PCT udeležencem prireditev zagotavlja, da so varni, je dejala. Drugi razlog za uvedbo pa je vzdržnost zdravstvenega sistema. Naše zdravstvo ima omejeno število postelj, še posebej na intenzivni negi, in tudi omejeno osebje in tehnično opremo, in treba je poskrbeti, da se zmogljivosti ne zapolnijo. Tako ohranjamo odprtost zdravstva in zagotavljamo, da vsakdo, ki oskrbo potrebuje, tudi dobi, je poudarila. Spomnila je, da se je zdaj razširila delta oz. indijska različica novega koronavirusa, ki je v primerjavi s prejšnjo od 50 do 60 odstotkov bolj kužna, in zato je treba še bolj skrbeti, da se ne širi.

Glede spremembe veljavnosti PCT-ja zaposlene v določenih dejavnosti pa je povedala: "Gre za povsem strokovno odločitev, saj je negativen izvid hitrega testa zanesljiv le 48 ur, PCR pa 72 ur, pozneje se zanesljivost zmanjša. Ko imamo cepljenje, ni razloga, da bi bila v delovnih organizacijah veljavnost hitrega ali PCR-testa drugačna kot drugod, kjer velja pogoj PCT."

Če smo izkoreninili davico, zakaj ne bi še covida

Ponovno je pozvala k cepljenju. Zavedati se moramo, da je prav cepljenje praktično izkoreninilo davico, tetanus, črne koze in otroško paralizo. Razumno bi bilo, da to možnosti, ki nam jo daje znanost, izkoristimo. Ne nazadnje je to naše najboljše orožje proti četrtemu valu in ponovnemu zapiranju. Logarjeva je podala še en zgled. Na začetku je bilo stanje najhujše v domovih za ostarele. Ko pa so pretežen del tamkajšnjih stanovalcev pocepili, večjih izbruhov ni bilo več; kdor se je vseeno okužil, ni huje zbolel, in večjega pojava stranskih učinkov ni bilo, sploh pa ne hudih. "In vemo, da so starostniki ranljiva skupina," je poudarila Logarjeva. To je lahko za vse preostalo prebivalstvo svetel zgled.

Video: Posnetek celotne konference

Kaj bo s tretjim odmerkom

"Trenutno še nobena večja zdravstvena organizacija ni podala mnenja, ali in kdaj bo potreben poživitveni odmerek, tako da vsi spremljamo dogajanje. Ko bodo objavljeni dodatni podatki, se bomo tudi pri nas odločili glede poživitvenega odmerka." Tako je na vprašanje MMC-ja, ali in kdaj bodo tisti, ki so bili cepljeni najprej, torej že konec decembra in januarja, dobili poživitveni odmerek, odgovorila vodja svetovalne skupine Mateja Logar. Ob tem je dodala, da tako ameriška zvezna Uprava za hrano in zdravila (FDA) kot Evropska agencija za zdravila (EMA) trenutno nista odobrili tretjega odmerka za splošno populacijo.

Zdravstveno osebje in najranljivejše, med njimi starejše od 80 let, so pri nas začeli cepiti proti novemu koronavirusu konec decembra. V Sloveniji so tako konec decembra s prvimi 9750 odmerki Pfizerja cepili stanovalce in zaposlene v DSO-jih, ki covida še niso preboleli. Cepljenje omenjenih skupin kot prednostnih se je nadaljevalo tudi januarja in februarja.

Proizvajalci cepiv o trajanju zaščite še izvajajo študije. Kot je zapisano na spletni strani NIJZ-ja, je mogoče o trajanju zaščite govoriti samo v časovnih okvirih študijskega spremljanja. "Za zdaj je zanesljivo, da cepiva ščitijo vsaj devet mesecev. S podaljševanjem časa opazovanja bo postalo jasno, kolikšno je dejansko trajanje zaščite," je še zapisano.

Sorodna novica Tretjega odmerka s cepivom Pfizerja v ZDA ne bo, novo opozorilo glede Janssena

Ob upoštevanju merila devetih mesecev bo konec avgusta oz. septembra pri več tisoč starejših in zdravstvenih delavcih vprašanje, ali so še zaščiteni.

26. decembra je takratna državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne dejala, da je v takratnem obdobju od okoli 20.000 stanovalcev DSO-jev približno polovica virus že prebolela. Ti so potem v skladu s pravili dobili odmerek cepiva po šestih mesecih od okužbe in so s tem polno zaščiteni še več mesecev.

Kot smo poročali prejšnji teden, je Pfizer napovedal, da bo ameriško Upravo za hrano in zdravila (FDA) zaprosil za odobritev tretjega odmerka cepiva proti covidu-19, a je ameriško ministrstvo za zdravje po srečanju s predstavniki podjetja sporočilo, da ta ne bo potreben.

Zdravniška zbornica, JAZMP: Cepiva proti covidu-19 niso eksperimentalna cepiva

Zdravniška zbornica Slovenije zavrača navedbe, ki se v zadnjem času ponovno pojavljajo v javnosti, da gre pri cepivih proti covidu-19 za eksperimentalna cepiva. Na zbornici poudarjajo, da to ne drži. Da ta cepiva niso eksperimentalna, je zatrdila tudi Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

Na tisoče inšpekcijskih nadzorov

Inšpekcijski organi so od 5. do 18. julija opravili 3175 nadzorov v zvezi z novim koronavirusom. Izrekli so 18 prekrškovnih sankcij, 158 opozoril in 123 upravnih ukrepov. V okviru nadzorov so preverjali tudi spoštovanje PCT pogojev. Zdravstveni inšpektorat je opravil 1444 nadzorov in izrekel 24 opozoril ter 29 upravnih ukrepov. Med drugim so preverjali spoštovanje napotitev v karanteno. Zdravstveni inšpektorat v istem obdobju ni prejel nobene prijave v povezavi z izvajanjem cepljenja proti covidu-19, so sporočili po seji vlade.

Na seji je vlada obravnavala tudi poročilo o ukrepih policije za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Od 13. do 19. julija je policija prejela eno prijavo o kršitvah odloka in izrekla eno opozorilo. Policija je v obdobju med 6. in 19. julijem na meji vročila 2334 izjav o napotitvi v karanteno na domu, kar je 74,1 odstotka več kot v enakem časovnem obdobju prej. V 64 primerih so osebe zavrnile podpis izjave, zato so njihove podatke posredovali ministrstvu za zdravje za izdajo odločbe o karanteni na domu.

Glede na državo prihoda je bilo največ napotitev v karanteno na domu vročenih osebam, ki so pripotovale iz Bosne in Hercegovine, teh je bilo 890. 730 oseb je pripotovalo s Hrvaške, 192 s Kosova, 95 iz Severne Makedonije in 80 iz Srbije.