Od ponedeljka lahko v fitnesih in telovadnicah ter bazenih po Sloveniji vadi več posameznikov, čeprav niso člani istega gospodinjstva, vendar morajo imeti pet metrov medsebojne razdalje in na voljo najmanj 50 kvadratov na osebo v posameznem prostoru.

"Vsa priporočila je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), za odprtje je nujno potreben zadosten obseg prostora, da se te dejavnosti lahko izvajajo. Pomembno je, da ne prihaja do stika, pri telesni dejavnosti je lahko izločanje večje, ker gre pri naporih za hitrejše dihanje, zato je razdalja za preprečevanje širjenja okužbe izjemno pomembna," je na včerajšnji novinarski konferenci dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne.

Sorodna novica Od ponedeljka v fitnesih, telovadnicah in bazenih vadba več posameznikov, a z določenimi omejitvami

Presrečne stranke

Gal Mally iz ljubljanskega fitnesa Gym24, ki je sicer v normalnih razmerah odprt 24 ur vse dni v letu, je za vladno sprostitev izvedel med silvestrovanjem, 1. januarja je pri pristojnem ministrstvu preveril, ali ponedeljkovo odpiranje res drži, in na praznično soboto so se že začeli pripravljati.

"V našem primeru je to sploh malo specifično, saj imamo drugače 24-urni avtomatski sistem, zdaj pa smo morali najti neki spletni sistem naročanja, da se stranke lahko naročajo en dan vnaprej, saj jih imamo zdaj na 1000 kvadratnih metrih delovnih površin hkrati lahko samo 20," je opisal. Kot pravi, so bili vsi zanesenjaki že prvi dan presrečni, da lahko spet začnejo trenirati.

Center je sicer v minimalnem obsegu deloval že vas čas, saj sta bila dovoljena fizioterapija in trening vrhunskih športnikov, zdaj pa so oblikovali termine še za preostale. Ob pol sedmih zjutraj se lahko prijavijo na prvi sklop 75-minutne vadbe, nato sledi 15 minut manevrskega prostora, da lahko razkužijo prostor in naprave, preden pride nova skupina vadečih. Za športnike, ki potrebujejo nekoliko daljši trening, pa sta dopoldne na voljo dva termina, ki sta dolga 105 minut. Vrata zapirajo ob 20.30, da vsi še ujamejo policijsko uro, Mally opisuje organizacijo dela po novem.

Kljub odprtju v rdečih številkah

"Fitnesi kljub novemu odloku še vedno delajo minus. Če bi se v celem dnevu zvrstilo 140 ljudi, bi to za nas pomenilo, da bi konec meseca morda že lahko delno pokrili najemnino. Kje je še denar za plače, računovodske storitve, čiščenje," opozarja vodja fitnesa z več kot 1000 člani.

"Mesečne in letne karte so zdaj zamrznjene, naša največja želja je, da lahko aktiviramo karte in začnemo sklepati pogodbe s podjetji, česar pa zdaj še ne moremo, saj ne moremo zagotavljati normalnih možnosti za vadbo," je pojasnil.

Zdaj lahko ponujajo le enkratne plačljive obiske, zanj je treba odšteti pet evrov. Zanesenjaki bodo hodili, kar pa ni dovolj, da fitnes preživi, je posvaril.

"Lani smo bili zaprti pet mesecev, do tega trenutka pa je naš fitnes od države dobil 900 evrov pomoči," je orisal. Kot pravi, je težava industrije fitnesov, da je malo zaposlenih, ob tem pa velikanska kvadratura in gromni stroški za posojila. "V našem centru dela 30 samostojnih podjetnikov, ki dobijo temeljni dohodek. V enem mesecu dobijo toliko pomoči, kot jih je fitnes center s posojili in najemnino dobil v petih mesecih zaprtja," je ponazoril.

Matematika je matematika

Da odgovora na vprašanje, ali je delo pod takimi pogoji za vadbene centre ekonomsko vzdržno, ne pozna nihče, pravijo tudi v Fitcityju v središču prestolnice. "Ne vemo, koliko strank bo prišlo nazaj, zaradi vse negativne reklame, ki je bila za našo panogo v prejšnjem letu neupravičeno narejena. Zagotovo ob nižji kapaciteti za marsikoga pomeni to dražje storitve, sploh ker stroški ostajajo isti. Matematika je matematika – več ljudi pomeni možnost ponuditi ugodnejšo ceno, manj ljudi pa pomeni varnejše, prostornejše in dvig cen storitev. Poslovne načrte in cenovno politiko bomo pa zagotovo morali prilagoditi stroškom in številu ljudi, ki jih glede na odlok sprejmemo v center," je opozorila Polona Gosar.

Vsekakor pa je začetek obratovanja bolje kot nič, ker država nam ni ravno priskočila na pomoč pri stroških, dodaja. Kot pravi, je njihovo podjetje prejelo pomoč za plače za oktober, drugega pa nič.

Opozorila je tudi na ekonomski vidik, da zapiranje dejavnosti pomeni odpuščanje zaposlenih in prekinjena sodelovanja z različnimi podjetji.

"Zaprtje ne pomeni minusa samo za nas, ampak pomeni izgubo dohodka tudi za z nami povezana podjetja ‒ čistilni servis, programska oprema, ki jo najemamo, licenčnine, ki jih plačujemo ... skratka, ne gre samo za eno podjetje. V prvem valu epidemije smo izgubili tretjino sodelavcev in zagotovo bo tudi zdaj ekipa manjša, ker je obseg dela manjši. Kljub pomoči države je to storitveno podjetje, ki potrebuje čas, da vzpostavi tak obseg dela, kot je bil pred prvim valom," je pojasnila predstavnica vadbenega centra, ki svoja vrata odpira jutri, saj zdaj še prerazporejajo naprave, da bodo lahko omogočili razdaljo med vadečimi in tako spoštovanje ukrepov.

Čakanje na ugodnejše pogoje za odpiranje

Nekateri fitnesi pa svojih vrat ne bodo niti odprli. "Na 700 kvadratnih metrih delovnih površin imamo lahko le 12 ljudi, poleg tega je NIJZ-jevo zahtevo po petmetrski razdalji nemogoče zagotavljati, saj je naš prostor širok 10 metrov, veliko naprav pa stoji na sami sredini," opisuje Andraž Kavka iz Alfa Gyma.

"Prav tako imamo več kot 1000 članov in vseh teh tisoč bo hotelo iti v fitnes, zaradi policijske ure moramo končati prej in vsi ne bi prišli na vrsto, morali bi delati selekcijo, česar pa ne želimo," pojasnjuje in dodaja, da bodo počakali še kakšen teden, saj se bojijo tudi, da bodo morali dvorane zaradi porasta okužb po prazničnih druženjih spet zakleniti.

"Smo pa veseli, da se vsaj premika v to smer, ko bomo na oranžnem seznamu, bodo pogoji za odpiranje morda boljši, saj bo na posameznega vadečega zahtevanih manj kvadratnih metrov, kot je vmes že veljalo, in takrat smo biti odprti," je dejal in dodal, da se sicer zaradi neekonomičnosti poslovanja pod takimi pogoji bojijo, da bi se njihovo finančno stanje še poslabšalo, do subvencij pa ne bi bili upravičeni.

Raziskave: Ne na vrhu lestvice po številu okužb

Vsi trije sogovorniki ob tem opozarjajo, da so bili lani zaprti kar pet mesecev, čeprav so obsežne tuje raziskave pokazale, da fitnesi niso tak vir prenosa okužb, kot je prikazano v Sloveniji. "Tudi sama češka država je naredila raziskavo, ki je pokazala, da so bili športni centri šele na sedmem mestu, daleč največ okužb pa je bilo v delovnih okoljih, npr. v avtomobilski industriji, ki pa je zaradi potreb trga vseeno ostala odprta," je dejal Mally.

V okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so 22. oktobra ustanovili Sekcijo za fitnes, rekreacijo in regeneracijo ter začeli dialog z državnimi uradniki.

Industrija fitnesa je bila sprva v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo, kar je bila napaka, pravi: "Podajali so si nas na eno in drugo stran, saj niso imeli točnih navodil, nato pa smo le dosegli, da preidemo pod ministrstvo za šport. Dajali smo predloge, povezali smo se s Fakulteto za šport, sodelovali pri pisanju priporočil za barvni semafor načrtovanega odpiranja v državi, komunikacija je bila odlična in lahko jih samo pohvalim. Ko pa so stvari prišle do odločevalcev, je bilo sprejeto nekaj popolnoma drugega kot tisto, o čemer smo se uskladili," opisuje Mally, ki je tudi podpredsednik omenjene sekcije.

Sorodna novica Fitnesi na robu preživetja, ljudje brez volje do gibanja

Ljudje na kavču

Sogovorniki opozarjajo tudi na zdravstveno-socialni vidik treninga in na poslabšano psihofizično stanje ljudi.

"Razširjena je napačna paradigma, da gre samo za 'bilderje', ki se razkazujejo pred ogledali. Tega pri nas ni, pa tudi drugje je vse manj. Ljudje so se začeli zavedati, da morajo trenirati za svoje zdravje. Kar bi morali mi kot Republika Slovenija podpirati, je to, da bi moralo čim več ljudi vzdrževati mišično maso. Ta ni pomembna pri 20- ali 30-letniku, ampak pozneje, ko si star 50, 60, 70 let. Največje težave so, ker starostniki izgubljajo mišično maso, ne drži ti sklepov več skupaj, prihaja do poškodb," zaključuje Mally in dodaja, da gre za dejavnost, ki skrbi za zdravje prebivalstva in za blaginjo ljudi.