Sevničan je pred dnevi na Facebooku objavil svojo zgodbo. Aljaž Vilčnik je tako kot njegova partnerka Tina in vse tri hčerke dobil zelo podobne simptome, zaradi omejenih zmogljivosti in prioritete najranljivejših skupin je bila testirana le njegova partnerka. Zdravniki so mu dejali, da so za covidom-19 po vsej verjetnosti zboleli tudi preostali družinski člani, ki niso zajeti v nobeni statistiki. V krajšem pogovoru za MMC je predstavil svojo zgodbo.
V četrtek, 12. marca, je najprej zbolela srednja hči. Takrat je bilo uradno število okuženih še nizko. Ste takoj pomislili na koronavirus?
Najprej smo bili v dvomih, ko je v podjetju še tri dni prej zbolel sodelavec. Poslali so ga na testiranje, a je bil test negativen. Takrat nismo vedeli, da to ne pomeni nič. Ko je v petek (13. marca) zbolela še ena sodelavka, ki ni bila v stiku s prvim sodelavcem, za podobnimi simptomi, smo bili že v dvomih. A takrat testiranje ni bilo več mogoče. Pri hčerki najprej nismo pomisli na covid-19. Tudi simptomi niso nakazovali tega. Ko je tri dni pozneje (v nedeljo, 15. marca) zbolela Tina, pa smo o tem zelo razmišljali. Med tednom sta ostala še dva sodelavca in tako smo šli v akcijo za testiranje.
Koga vse ste skušali testirati?
Testirati smo poskušali sodelavko in potem preostale obolele v podjetju, a takrat te možnosti ni bilo, saj imajo prednost rizične skupine, bolni, sprejeti v bolnišnico in zdravstveno osebje. V naši skupnosti oziroma družbi je bila od približno 30 ljudi z vsaj blagimi simptomi testirana le Tina.
Ste se takoj po prvih znakih začeli preventivno obnašati, kot da je koronavirus?
Že preden je zbolela hčerka Kaja, smo odredili izolacijo od starih staršev. V podjetju smo ukinili vse obiske in vse poslovne poti. Ko je zbolela tudi Tina, sem iz hiše hodil le jaz. Šel sem le po enkrat v službo in lekarno, dvakrat sem bil v trgovini. Povsod smo se razkuževali in držali priporočeno razdaljo. Na srečo nisem nič kašljal, tako da upam, da nisem preveč širil okužbe.
So bili znaki podobni tistim pri običajnih sezonskih težavah (in če ne bi vsi govorili le o koronavirusu, bi pomislili, da je to nekaj "običajnega")?
Pri otrocih zagotovo. Edino Kaja je obležala, zanjo bi vedeli, da je bolna tri dni. Potem je naslednjih 11 dni imela le blago vročino in bila razdražljiva. Tudi Lana in Maša sta imeli le blage bolečine v prsih in vročino malo nad 37 stopinj Celzija. Običajno res ne bi na to polagali velike pozornosti.
Je bilo zaradi tega čutiti več tesnobe in/ali strahu?
Tako je. Strah mi je prvi dan po diagnozi ukradel spanec. Vse slabe novice, ki jih beremo po medijih že nekaj mesecev, se te nehote dotaknejo. In cela družina z bolezenskimi znaki te seveda zlomi. A zjutraj sta strah zamenjala pozitiven odnos in zavestna odločitev o zmagi. Tu je bila meni v pomoč tudi moja osebna statistika. Že od prvega dne novic sem bral vse o tem virusu, kot da bi se pripravljal na ta položaj. Z uradno statistiko se ne strinjam in moj pogled na bolezen me je navdajal z optimizmom.
Enake znake ste dobili vsi družinski člani, prednost pri testiranju so dobile druge skupine. Zakaj je bila vaša partnerka na koncu vendarle testirana?
Tina je bila testirana, ker je bila takrat v najslabšem stanju. In je še zdaj. Je namreč astmatik in se je respiratorna obolenja najbolj dotaknejo.
Preostali štirje niste bili testirani in zatorej 100-odstotno ne morete vedeti, da ste zboleli za isto boleznijo. Ali so vam zdravniki dejali, da na podlagi partnerkinega testa lahko zanesljivo sklepajo, da ste vsi zboleli za isto boleznijo?
Ja, epidemiologinja je potrdila, da bi bila mala verjetnost oziroma ni verjetno, da bi šlo za kaj drugega. Res pa je, da ne moremo 100-odstotno zanesljivo vedeti.
Ali ste potem zajeti v kakšni uradni statistiki?
Zanimivo je, da se število obolelih za gripo računa reverzno. Meni še nikoli v življenju niso s testom potrdili, da sem bolan za gripo. Sem pa vsako leto zajet v splošno statistiko bolnih z gripo. Število mrtvih za gripo se deli z enim promilom, kolikor je povprečna smrtnost, in se tako dobi povprečno število obolelih. Seveda se za nov virus to ne da narediti, ker teh statističnih podatkov še ni na voljo.
Bral sem intervju na vaših straneh z Janom Kozamernikom, ki je povedal, da je polovica ekipe imela tri dni vročino in malo pokašljevala. Enako mi je povedalo nekaj poslovnih partnerjev iz Italije. Cele družine so imele enake simptome. V času covida-19 je malo verjetno, da to ni bilo to. Ne le jaz, nihče razen Tine ni v nobeni statistiki. Jaz bi se zavzel za to, da zdravniki sporočijo, kolikim ljudem so odredili samoizolacijo. Vsi naši zaposleni, ki so poklicali zdravnika, so dobili enaka navodila. Lahko da gre za covid-19, a testiranje ni mogoče. Ravnajte, kot da ste okuženi, ker zelo verjetno tudi so. Če bi vse te zajeli v statistiki, bi bile te grozne številke hudo obolelih in mrtvih v manjših odstotkih, kar bi pomirilo ljudi. Ker je najbrž v resnici bolnih zares veliko.
Na kaj so vas zdravniki še opozorili glede samoizolacije? Na kaj morate biti pozorni? V kakih primerih morate nujno poklicati?
Uživanje veliko tekočine, proti bolečinam le paracetamol – Lekadol, Daleron, vsekakor ne Ibuprofen. Opozorili so nas, da je treba počivati, saj se stanje lahko nenadoma poslabša. Če bolni ne pride do zraka, ne smemo biti prepogumni. V takem primeru naj takoj pokličemo urgenco. Zdravljenje je neverjetno odvisno od posameznika – od nekaj dni pa do dveh tednov. Sicer so nam poslali uraden dopis, da smemo iz samoizolacije 14 dni po prvih simptomih.
Vaš poziv, ki ga delite po družbenih omrežjih, je jasen – #OstaniDoma, ker lahko del ljudi zaradi blagih simptomov nevede širijo virus naprej. Bi radi opozorili na še kak drug vidik?
Ja, #OstaniDoma je edino pravo sporočilo. Vendar predvsem bolni in ranljivi: nihče ne more paziti namesto vas. Zdravi bomo dobili virus in ga preboleli. In to je edina prava pot za celo družbo pri virusih. Z izolacijo se ga nikoli ne bomo znebili ali se okrepili. Seveda cepivo bi pomagalo, a ga najbrž še nekaj časa ne bo. Ko se bo zadostno število populacije prekužilo, bomo postali odporni. A ranljivi del družbe mora poskrbeti sam zase. Ravnati odgovorno in ostati doma. Odlično bi bilo, ko bi to lahko naredili čisto vsi, a tako pač ne gre. Mnogi morajo na delo in realno čim prej bomo morali vsi, saj bodo drugače ekonomske posledice nepopravljive. Tudi državna blagajna lahko prenese samo toliko.
Aljaž Vilčnik je gostoval tudi v radijski oddaji Ultrazvok.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.