Z zmanjševanjem škode zaradi drog, tako v javnosti kot v zaporih, se ukvarja društvo Stigma. Ocenili so stanje tveganih vedenj v slovenskih zaporih. S finančno podporo iz tujine so v zaporih na Igu, Dobu in na Povšetovi izvedli pilotski projekt zamenjave sterilnega pribora za vbrizgavanje drog, so povedali na današnji novinarski konferenci.

Vodja društva Borut Bah ocenjuje, da se z menjavo igel zmanjša število prenosljivih bolezni, kot sta hepatitis in HIV, po drugi strani pa se poraba droge ne poveča. Težava nastane le pri zakonodaji, ki takšnim projektom ni naklonjena, zato je slovenska pobuda le deloma uspela, je dejal Bah.

Za splošno javno zdravje
"Tvegana vedenja, kot so nezaščitena spolnost in posledične bolezni, drogiranje, pa tudi tetoviranje v zaporih, so prisotna tako pri nas kot v tujini," pojasnjuje Bah. V državah, kot so Nemčija, Švica in Španija, so začeli te dejavnosti, izkušnje pa kažejo, da se je v nekaj letih stopnja okuženosti z virusom HIV med obsojenci zmanjšala. Uporabniki drog so del družbe, imajo stike z drugimi, družine, partnerje, zato projekt izboljšuje splošno javno zdravje, ocenjuje vodja društva.
Sam projekt poteka tako, da obsojenec zamenja pribor po sistemu 1:1 pri predstavniku društva ali iglomatu, zelo pomembno pa je, da se tudi uprava zapora zaveže, da ne bo izvajala poostrenega nadzora. "Tudi na društvu v Ljubljani je tako. Če bi pred prostori stalno stal kriminalist in izvajal preglede, se noben uporabnik drog ne bi odločil za sodelovanje," pojasnjuje Bah. Obsojence informirajo o načinih zmanjševanja tveganj ter zagotavljajo socialnovarstvena svetovanja, na koga se lahko obsojenci obrnejo po izpustu iz zapora.

Strahovi so (večinoma) odveč
Med pravosodnimi policisti oz. pazniki je mnenje o projektu sicer deljeno, ocenjuje Bah, toda tveganja se zmanjšujejo tudi zanje, saj zaporniki tako pribora ne skrivajo več po sobah, kjer se lahko pazniki ob pregledih nehote ranijo z okuženim priborom. Odzivi uprav zaporov so mešani, saj jih mnogo stežko prizna, da droge v njihovem zaporu - so.

"Edini dokumentiran napad na paznika z iglo se je zgodil v Avstraliji, in to v zaporu, kjer nimajo takega projekta," Bah odgovarja na vprašanje o negativnih vidikih programa. Po njegovih besedah je s projekti iz tujine dokazano, da zagotavljanje pribora ne poveča same porabe drog, zmanjšalo se je število predoziranj. Še več, opaža se tudi naraščanje števila obsojencev, ki se vključujejo v terapevtske programe.

Glavna ovira: Zakonodaja
V preteklosti je slovenska zakonodaja uživanje drog v zaporih uvrščala med hujše disciplinske prekške, zato je bilo tudi samo posedovanje pribora prepovedano, leta 2008 pa se je to spremenilo. V društvu so se zato odločili za projekt sterilnega pribora, kateremu pa je pot zaprl Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov, ki določa, da se najden pribor zaseže. Dostopnost do sterilnega pribora za vbrizgavanje drog je zapisana v Nacionalnem programu na področju drog iz leta 2004.