V Mednarodnem denarnem skladu (IMF) predlagajo reforme na področju primarnega zdravstva, financiranja bolnišnic in pa tudi iskanje rešitev za doplačila bolnikov za zdravstvene storitve ob istočasni opredelitvi košarice storitev.
Med področji, kjer je IMF zaznal neučinkovito porabo javnega zdravstvenega denarja, izpostavljajo preširoke pravice na področju primarnega zdravstvenega varstva, kar po njihovih ugotovitvah izhaja iz pretekle zgodovine.
Izpostavljajo tudi nezadostno sodelovanje z zasebnim sektorjem na področju ambulantne dejavnosti in tudi, da se kakovost opravljenih storitev razlikuje od izvajalca do izvajalca, pri čemer boljši oz. učinkovitejši za to niso nagrajeni. Opozarjajo še, da se pri izbiri zdravljenja pogosto ne upošteva dokazana stroškovna učinkovitost in dejanska klinična učinkovitost.
Med možnostmi za spremembe navajajo okrepitev primarne zdravstvene ravni tako, da bi širili mrežo zdravnikov na primarni ravni in vanjo vključili širši nabor storitev. Kot primer navajajo obravnavo kroničnih bolezenskih stanj in zgodnje zaznavanje nenalezljivih bolezni. Predlagajo tudi izdelavo učinkovitejšega sistema plačevanja bolnišnic in uvedbo primernejšega sistema doplačil ter prenovo košarice zdravstvenih pravic.
Manjka torej celovitih strukturnih prilagoditev javne porabe, obenem pa pritisk raznih družbenih skupin na odpravo kriznih varčevalnih ukrepov narašča. V tej luči je po oceni IMF-ja potrebna temeljita revizija javne porabe, ki se je v času krize, med letoma 2008 in 2013, povečala za pet odstotkov BDP-ja.
.
Rast javne porabe je bila po navedbah IMF-ja predvsem posledica velikega padca BDP-ja na eni strani ter rasti tekoče porabe namesto investicijskih odhodkov na drugi strani. IMF ob tem opozarja na primerjalno razmeroma visoke plače v delu javnega sektorja.
.
IMF tudi ugotavlja, da je že zdaj visoka in še vedno naraščajoča raven izdatkov za pokojnine in socialne transferje (ta je blizu 20 odstotkov BDP-ja) največji izziv za vzdržnost slovenskih javnih financ v prihodnosti. Glavni razlog za to je staranje prebivalstva in s tem povezana rast izdatkov za pokojnine.
.
Relativno visoka javna poraba v zdravstvu
Javna poraba za zdravstvo je sicer v Sloveniji relativno visoka, če jo primerjajo z dohodkovno podobnimi državami. Kot navajajo, naj bi izdatki za zdravstvo ob staranju prebivalstva in rasti izdatkov do leta 2060 poskočili s 6,3 na 8,2 odstotka BDP-ja. Ob tem pa izpostavljajo, da so zadnje spremembe v zdravstvu prinesle znižanje cen zdravil in oklestile proračune bolnišnic.
Izidi zdravljenja so sicer v Sloveniji relativno dobri kljub nekaterim neučinkovitostim, še navajajo strokovnjaki IMF-ja. Poudarjajo, da ima naša država najvišjo pričakovano življenjsko dobo (71 let) prebivalstva med državami srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, porabimo pa tudi kar 30 odstotkov več sredstev za zdravstvo kot primerljive države.
Ministrstvo: Možnosti izboljšav pozdravljamo
Z ministrstva za zdravje so se odzvali in komentirali ugotovitve poročila IMF-ja, da so izidi zdravljenja v Sloveniji relativno dobri, saj imamo najvišjo pričakovano življenjsko dobo med državami srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, ki znaša 71 let, a porabimo kar 30 odstotkov več denarja. "Po objektivnem kazalniku pričakovanega trajanja življenja pa smo bližje državam, ki namenijo v primerjavi s Slovenijo tudi sto odstotkov več sredstev na prebivalca," so poudarili na ministrstvu.
Predlagane možnosti izboljšav pozdravljajo, ugotovitve poročila pa so označili za skladne z zaključkom analitičnega dela ministrstva za zdravje. Delu poročila, ki navaja nezadostno sodelovanje z zasebnim sektorjem na področju ambulantne dejavnosti ter preširoko zastavljene pravice bolnikov v primarnem zdravstvu, na ministrstvu zavračajo. Poročilo je kratko, skromno in v nekaterih dikcijah ne najbolj jasno, je ocenil v. d. generalnega direktorja ZZZS-ja Samo Fakin.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje