Umrljivost je še vedno nekoliko nad povprečjem v EU-ju, čeprav se je preživetje v zadnjih 15 letih izboljšalo predvsem zaradi novih načinov zdravljenja raka, in ne zgodnjega odkrivanja, saj takrat Svita še ni bilo in so večino rakov odkrili v zelo poznem stadiju. "Pričakujemo pa drugi pomemben učinek, ki se ne pokaže takoj, ampak čez od sedem do deset let, in sicer da se bo zaradi Svita in zgodnjega odkrivanja raka tudi krivulja umrljivosti obrnila bistveno navzdol."

S presejalnim programom Svit so že po dveh letih opazili, da je začelo število novonastalih rakov upadati. Če je rak debelega črevesa in danke odkrit v zgodnji fazi, je 95 odstotkov možnosti za ozdravitev.

Kljub številnim objavam in pošiljanju pozivov vsakemu posamezniku med 50. in 74. letom na dom se ljudje zaradi različnih razlogov ne odzovejo, čeprav bi lahko s tem bistveno zmanjšali možnost za nastanek ali napredek bolezni. Tisti, ki spadate v rizično v skupino zaradi dedne obremenjenosti ali drugih razlogov, pa se o tem pravočasno pogovorite z zdravstvenim osebjem.

Z odstranitvijo predrakavih sprememb bo število novih rakov še naprej upadalo
Do leta 2010 je pojavnost tega raka naraščala, nato pa se je že po dveh letih izvajanja programa Svit pokazal upad novih rakov, kar so potrdili tudi v naslednjih letih, je povedala vodja programa Jožica Maučec Zakotnik, spec. druž. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pri tistih, ki imajo pozitiven test na prikrito krvavitev, izvajajo kolonoskopije in s tem odstranijo male in velike polipe v črevesju. Gastroenterolog hkrati s pregledom črevesja odstrani predrakave spremembe, tako da se rak niti ne more razviti.

Več kot 70 odstotkov rakov odkrijejo v zgodnji fazi
"Raki, ki niso odkriti v Svitu, so odkriti v 80‒85 odstotkih v tisti fazi, ko je bolezen razširjena ali na okolišne bezgavke ali razsejana na druge organe. Samo 13‒15 odstotkov rakov je bilo pred programom Svit odkritih v zgodnji fazi," je pojasnila Maučec Zakotnikova. V okviru programa Svit več kot 70 odstotkov rakov odkrijejo v zgodnji fazi, takrat ko ta še ni prerasel stene črevesja in ga lahko z operacijami v večini primerov pozdravijo. Skoraj 50 odstotkov rakov v zgodnji fazi pa lahko odstranijo s polipektomijo.

Razloga za neodzivanje v program sta strah in pomanjkanje časa
Vabilu v program se odzove 60 odstotkov povabljenih, ki se testirajo in po potrebi opravijo kolonoskopijo. "Raziskovali smo, zakaj se ljudje ne odzovejo. Tretjina je takih, ki jih je strah, da bi jim raka odkrili, tretjina pravi, da nimajo časa, drugi so odgovorili, da ne zaupajo zdravstvenemu sistemu ali menijo, da so zdravi in to njih ne zadeva," je pojasnila Maučec Zakotnikova. V program povabijo ljudi med 50. in 74. letom starosti, ki niso rizični in obremenjeni z rakom, čeprav se s starostjo pojavnost veča. Če se ne odzovejo, jih ponovno povabijo. Nad kakovostjo centrov za kolonoskopijo izvajajo nadzor in spremljajo delo gastroenterologov, da so pregledi kakovostni in čim manj boleči.

Povečano tveganje za nastanek raka imajo sorodniki obolelih
Izbrani osebni zdravnik bi moral med svojimi pacienti prepoznati posameznike z bistveno večjim tveganjem za nastanek raka na debelem črevesu in danki. Povečano tveganje imajo družinski člani, pri katerih so sorodniki, predvsem prvega reda, zboleli za tem rakom (največja skupina oseb s povečanim tveganjem), in sorodniki iz družin z dednim nepolipoznim rakom (manjši del). "Vedeti pa moramo, da so tudi nekateri bolniki bolj ogroženi, in sicer tisti, ki so že imeli odstranjene polipe ali zboleli za rakom na debelem črevesu ali danki (se lahko pojavi ponovno), in tisti, ki imajo kronično vnetno črevesno bolezen (ulcerozni kolitis ali Chronovo bolezen). Poleg teh imajo večje oziroma zelo veliko tveganje še bolniki z redkimi polipoznimi sindromi, ki potrebujejo zelo zgodnje in pogosto spremljanje s kolonoskopijo," je pojasnila Maučec Zakotnikova.

O družinskih boleznih bi se morali pogovoriti že na preventivnih pregledih
Družinski člani in primarno zdravstveno varstvo bi morali biti dobro ozaveščeni, da bi lahko prepoznali skupine z večjim tveganjem za raka na debelem črevesu in danki in bi pravočasno ukrepali. "Osebe z večjim tveganjem za tega raka niso primerne za Svit, ampak potrebujejo zgodnejši pregled s kolonoskopijo. Med zdravnikom in pacientom mora biti dober dialog, saj bi zdravniki morali vprašati o rakih, ki so se v družini pojavili pred 50. letom starosti. To bi lahko pomenilo tudi dedno obremenitev. Z družinami, v katerih se rak pojavlja zelo pogosto, pa se ukvarjajo na Onkološkem inštitutu v ambulanti za gensko svetovanje." V primeru družinske diagnoze raka na debelem črevesu ali danki bi morala biti opravljena kolonoskopija pri sorodnikih prvega reda dovolj zgodaj, in sicer vsaj deset let prej, preden se je pojavil rak pri sorodniku, oziroma vsaj pri 40. letu starosti. Vprašanja o boleznih v družini so zdaj že vključena v preventivne programe kot del preventivnega pregleda v referenčni ambulanti družinskega zdravnika. To pomeni, da bi se morala zdravstvena služba sistematično in ciljano pogovarjati z bolnikom o teh vprašanjih in ga ozaveščati.

Vzroki za nastanek bolezni so večinoma nezdrav življenjski slog, način prehrane in telesna nedejavnost
"Pomemben je način prehrane, saj že čezmerna prehranjenost oziroma debelost doda svoj prispevek, pa tudi uživanje veliko živalskih maščob ali rdečega mesa," je pojasnila Maučec Zakotnikova. Med dejavnike tveganja štejemo tudi telesno nedejavnost, kajenje in uživanje alkohola ter druge vidike nezdravega življenjskega sloga, ki prispevajo k večji pojavnosti oziroma tveganju. Med vzroki za nastanek raka na debelem črevesu in danki je tudi dedna obremenjenost, vendar v manj primerih.

Z ustrezno prehrano, gibanjem in pravočasnim odkrivanjem zmanjšate tveganje za razvoj raka.
Zaščitno delujeta uživanje sadja in zelenjave oziroma vlaknin, ki ščitijo telo pred škodljivimi vplivi, in seveda telesna dejavnost. Odstranjevanje predrakavih sprememb, spremembe življenjskega sloga, udeležba v Svitovem programu in večja pozornost pri ogroženih skupinah bi lahko bistveno prispevali k zmanjševanju pojavnosti novih rakov, meni strokovnjakinja.

Če pri ljudeh odkrijejo velike polipe (adenome), jih je treba spremljati. Pri odkritju majhnih so ponovno vabljeni v program čez pet let. Običajno pa gastroenterolog priporoča naslednjo kolonoskopijo, kar je odvisno od tveganja. Če je rak odkrit pravočasno, imate 95 odstotkov možnosti za ozdravitev, v pozni fazi pa manj kot 20 odstotkov. Tudi kakovost življenja med zdravljenjem je različna. Razlika je, ali greš na eno operacijo, ki niti ni tako obsežna, ali pa moraš prestati obsevanja, kemoterapijo in biološka zdravila, kar je agresivno zdravljenje.

Pozorni bodite na spremembe pri odvajanju blata in počutju, ki trajajo nekaj tednov
Rak na debelem črevesu ali danki raste počasi, zato v zgodnji fazi ne daje simptomov. "Simptomi pogosto niso dovolj specifični. Človek se lahko slabo počuti, malo hujša, je anemičen, slabokrven, ima napenjanja, izmenjujoče driske in zaprtje, tanko blato kot svinčnik, bolečine v trebuhu. V blatu se lahko pojavlja tudi kri, vendar imajo lahko ljudje tudi hemoroide." Če se pojavijo spremembe, na primer v vrsti odvajanja, in trajajo več kot tri ali štiri tedne, pojdite k zdravniku.