Po navedbah časnika Delo je glavni razlog za takšen plačni ukrep skrajno slaba likvidnost bolnišnice, ki jo bo konec januarja povzročilo obvezno poplačilo plačnih nesorazmerij v znesku približno 800.000 evrov. Izolska bolnišnica bo obveznost poravnala na zadnji mogoči zakonski rok, s tem pa bodo zaposleni dobili različno denarja (od nič do 40 odstotkov mesečne plače).
Prvi del plač naj bi izplačali 10. februarja, drugi del pa 27. februarja. Celoten znesek naj bi prejeli le zaposleni z zajamčenimi osebnimi dohodki. V bolnišnici so ob tem dodali, da se bo zaradi izplačil plačnih nesorazmerij stvar ponovila še pri izplačilu plač v mesecu marcu.

Izpolnjevanje programa ali ogrozitev plač
V bolnišnici kot nujen ukrep tako vidijo le to, da delajo samo v obsegu programa, sklenjenega z zavodom za zdravstveno zavarovanje, in na ta način zagotovijo nemoteno poslovanje, "ali pa da še naprej presegajo pogodbeni program in tako ogrozijo ne samo plače zaposlenim, temveč tudi plačila za blago, ki so ga dobavitelji dobavili, in posledično še pravico bolnikov do zdravja".

Glede možnosti protestne prekinitve dela pa ocenjujejo, da če zaposleni menijo, da je 17-dnevni zamik pri izplačilu plač utemeljen razlog za stavko in je skladno s stavkovnimi pravili, je stavka legitimna in ji ni mogoče oporekati.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je namreč izdal pisni protest proti ukrepu. "S tem ukrepom se avtomatično vzpostavi verižna nedisciplina, saj zaposleni ne bodo mogli plačati svojim dobaviteljem," so zapisali. Pri tem bodo zaposlenim nastali dodatni stroški. Opozorili so, da bo sindikat za oškodovane člane takoj vložil odškodninske tožbe. "Prav tako pa bomo organizirali druge sindikalne aktivnosti, vključno s stavko," so napovedali. Z vodstvom se bodo sešli v petek.

Sindikat obveščen prepozno?
V sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva pri Konfederaciji sindikatov 90, ki je reprezentativni sindikat v bolnišnici, se ne morejo znebiti občutka, da jih je vodstvo obvestili "šele takrat, ko je zadeva bila ad acta", je ocenil sindikalist Damjan Volf.

Nardina je Volf zato javno pozval, naj se v najkrajšem možnem času dobijo in naj jim "predstavi vzroke, ne pa izključno samo posledice, in da tudi nam pove, kaj dejansko bo naredil pri tistih odgovornih osebah, ki so krive za nastalo situacijo".

Fakin: Izolska bolnišnica nima samo finančnih težav
Na stanje v izolski bolnišnici se je odzval tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin. Kot je dejal, je ta bolnišnica "kronični bolnik", ki ima z izjemami nenehne finančne težave od leta 1995, kljub temu da je vseskozi prejemala dodatna finančna sredstva.

Fakin bi pričakoval, da bi ministrstvo za zdravje imenovalo resno sanacijsko ekipo, ki bi pregledala poslovanje bolnišnice in predlagala ukrepe. "S stališča čuvaja javnega denarja pa bi najraje videl, da bi lahko zavod tja poslal svoje ljudi," je dejal, ob tem pa je še pripomnil, da takšnih pristojnosti nimajo.

Po njegovem mnenju vzroki za težave v tej bolnišnici niso zgolj finančne narave.
Kot je dejal, se je število zdravnikov v nekaj izbranih bolnišnicah od leta 2000 do danes povečalo za 30 odstotkov. V izolski bolnišnici je po Fakinovih navedbah število zdravnikov naraslo s 75 na 151, pri čemer pa bolnišnica opravlja isti program kot pred 15 leti.

Član sveta zavoda ogorčen
Ogorčenost nad napovedanim ukrepom pa prihaja tudi iz sveta zavoda bolnišnice. Marko Štrkalj, član sveta zavoda Splošne bolnišnice Izola, je sporočil, da svet zavoda o "tako hudi problematiki slabega denarnega toka sploh ni uradno seznanjen".

V. d. direktorja bolnišnice Radivoj Nardin je po Štrkaljevem mnenju "brez osnovnih znanj, izkušenj ali kompetenc za vodenje najpomembnejšega bolnišničnega sistema na Obali". Štrkalj še opozarja, da od zaposlenih, ki so postavljeni v kritičen finančni položaj, ne moremo pričakovati enake ravni storitev, kot bi ga od redno plačanih zaposlenih.

Kaj bo ta "zgodovinska plačilna zamuda" pomenila za edino bolnišnico na Obali, se lahko samo sprašujemo, je še dejal član sveta zavoda Štrkalj.