Prav tako so raziskovalci Kemijskega inštituta in Centra odličnosti EN-FIST v Ljubljani v sodelovanju z raziskovalci Univerze v Tübingenu v Nemčiji ugotovili, da lahko te rakave celice ubijejo z dodatkom peptida, ki prepreči dimerizacijo mutiranega proteina v celicah. Avtorji raziskave so Monika Avbelj, Ota Fekonja, Mojca Benčina, Matej Repič, Janez Mavri, Gabriela Panter in Roman Jerala s Kemijskega inštituta ter Centra odličnosti EN-FIST ter pet raziskovalcev Univerze v Tübingenu, njihov članek pa je objavljen v vodilni reviji za področje hematologije Blood.

Ameriški raziskovalci so pred štirimi leti ugotovili, da nastanejo pri določenih vrstah raka belih krvničk - limfoma zelo pogosto mutacije beljakovine, ki v celicah posreduje informacijo o bakterijskih in virusnih okužbah. Ta beljakovina, imenovana MyD88, združuje signale več celičnih receptorjev TLR, za odkritje katerih sta Bruce Beutler in Jules Hoffman leta 2011 dobila Nobelovo nagrado za medicino.

Kot je pojasnil Jerala, so naši strokovnjaki zdaj ta dognanja nadgradili. "Naš prispevek je na molekulski ravni, torej razkrili smo, kakšno spremembo v strukturi in lastnostih beljakovine povzroči ta mutacija, ki je povezana z rakom," je pojasnil v pogovoru.

Raziskovalci Kemijskega inštituta so odkrili, da omenjena mutacija povzroča, da se mutirane beljakovine povezujejo med seboj, s čimer sprožijo aktivacijo signalnih poti, kar prepreči propad rakastih celic. Raziskava je pokazala, da so v razvoju raka izbrane prav tiste mutacije, ki omogočijo najmočnejšo aktivacijo in s tem preživetje rakastih celic. Za aktivacijo zadošča mutacija v samo eni izmed dveh kopij gena, ker se mutirana oblika MyD88 veže tudi na normalno obliko beljakovine in sproži aktivacijo. Raziskava temelji na kombinaciji pristopov molekularne in celične imunologije z molekulskimi simulacijami.

Na vprašanje, kako so začeli sodelovati z nemškimi raziskovalci, je Jerala pojasnil, da so pri tem proteinu slovenski raziskovalci delali že dalj časa. "Z raziskovalci univerze v Tübingenu se poznamo že dalj časa. Na zimski raziskovalni šoli, ki smo jo organizirali na Pokljuki in na katero smo povabili kolege iz Nemčije, Velike Britanije, Japonske in Norveške, smo ugotovili, da nas zanima podoben medicinski problem in da imamo komplementarne pristope. Mi smo predstavili že veliko rezultatov, kolegi iz Nemčije pa so prispevali del ekspertize, ki je mi nismo imeli, za pomoč pa smo tudi zaprosili kolege, ki se ukvarjajo z molekulskim modeliranjem."

Raziskovalci poudarjajo, da je delovanje uporabljenega peptida za zdaj še prešibko za uporabo v terapiji, vendar rezultati odpirajo pot za razvoj učinkovitejših zdravil. "Na osnovi teh rezultatov lahko pričakujemo razvoj zdravil, ki bodo učinkoviteje uničevala rakave celice. Zdaj je najpomembneje razviti živalski model, na katerem bi lahko preizkušali različne načine terapije in razumeli razvoj te oblike limfoma," pojasnjuje Jerala in dodaja, da so do zdaj raziskovali samo celice bolnikov in celice, v katere so vstavili gen za mutacijo, ter potem opazovali, kaj se dogaja v celici in raziskovali, kako lahko preprečijo delovanje oziroma uničenje rakavih celic.

Stvari gredo v pravo smer
Kaj sledi naprej? "Pripravo živalskega modela že delamo, tudi v sodelovanju z japonskimi strokovnjaki, ker gre za zelo zahteven projekt. Vzporedno pa raziskujemo ta protein, ki je centralna točka imunskega odziva in je potreben za obrambo pred samimi bakterijami, dr. Monika Avbelj je za raziskave na tem področju dobila podoktorski projekt pri ARRS," je optimistično napovedal Jerala in dodal, da gredo stvari v pravo smer. Na vprašanje, kakšen je odziv po objavi članka, je odgovoril, da so veseli čestitk, ki prihajajo od kolegov. Kot je pojasnil, je seveda največji interes bolnikov, ki si želijo novih terapij in zdravil. "Že nekaj let sem v stiku z bolnikom iz ZDA, ki ima to bolezen in njihovo društvo bolnikov intenzivno spremlja znanstven napredek na tem področju in se angažira za večje vlaganje v te raziskave."