Raziskovalci so štiri leta spremljali 20.000 državljanov Kitajske. Merili so njihove jezikovne in računske sposobnosti, poroča britanski BBC. V analizo so vključili še izpostavljenost žveplovemu dioksidu, dušikovemu dioksidu in manj kot 10-mikrometrskim delcem. (Zanemarili so sicer ogljikov monoksid, ozon in večje delce.)
Našli so povezanost med dolgoročno, kronično izpostavljenostjo tem snovem in upadom kognitivnih sposobnosti. Avtorji znižanje primerjajo z enim letom izobraževanja manj.
Negativni učinek se s starostjo krepi in najhuje udari manj izobražene moške. Avtorji to povezujejo s tem, da moški, še posebej manj izobraženi, pogosteje delajo na prostem.
Nadalje se poveča tveganje za degenerativne bolezni, kot je Alzheimerjeva in druge oblike demence.
Kako točno omenjene snovi vplivajo na degeneracijo, jim ni uspelo ugotoviti oz. ne pojasnjujejo.
Izidi so objavljeni v znanstveni publikaciji PNAS. Raziskava kaže v isti smeri kot poprejšnje na tem področju, piše BBC.
Preiskovanci so bili starejši od 10 let. Med letoma 2010 in 2014 so reševali 24 standardnih matematičnih nalog in 34 vprašanj na področju prepoznavanja besed. Ker so izključno Kitajci, ni mogoče neposredno sklepati tudi na svetovno populacijo. Toda avtorji raziskave so prepričani, da bi podoben vzorec našli kjer koli po svetu, kjer je zrak čezmerno onesnažen.
Kitajska ima - še posebej v industrializiranih konurbacijah - velike težave s kakovostjo zraka, podobno tudi Indija in druge države v razvoju. A ne le oni. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 91 odstotkov vseh ljudi živi na področju, kjer zrak ne ustreza WHO-jevim standardom.