Od prvotnega predloga zakonske ureditve čakalne dobe 20 minut na primarni ravni in 60 minut na sekundarni ravni je v predlogu novele čakalni čas bolnikov v čakalnici na željo stroke na obeh ravneh poenoten na 60 minut. Foto: MMC RTV SLO
Od prvotnega predloga zakonske ureditve čakalne dobe 20 minut na primarni ravni in 60 minut na sekundarni ravni je v predlogu novele čakalni čas bolnikov v čakalnici na željo stroke na obeh ravneh poenoten na 60 minut. Foto: MMC RTV SLO

Predlog novele zakona je vlada potrdila v četrtek in ga že poslala v parlament. Novela med drugim na novo ureja pravico do drugega mnenja na vseh ravneh zdravljenja. V njej je po besedah ministra natančneje določeno, kje in kdaj se lahko uveljavlja drugo mnenje, kdo ga lahko poda ter kdaj se drugo mnenje plača iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Po drugo mnenje tudi v tujino
Zahteve za drugo mnenje bo urejal lečeči zdravnik prek napotnice, je na novinarski konferenci dejal Marušič. Če primernega specialista v Sloveniji ne bo, bodo bolniki drugo mnenje lahko pridobili tudi drugje v evropskem prostoru.

Pravico do drugega mnenja bo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja mogoče uveljaviti samo enkrat za posamezno diagnozo oziroma stanje, v drugo mnenje pa ni vključeno opredeljevanje pravic do bolniškega staleža, je zatrdil.

V predlog so dodali tudi nadzor nad Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic, spreminja pa se še nadzor nad zastopniki pacientovih pravic.

"Sam bi si želel krajši čakalni čas"
Predlog novele zakona ureja tudi čas čakanja v čakalnici, čakalno dobo ter čakalne sezname, kršenje teh določb pa obravnava kot prekršek. Od prvotnega predloga zakonske ureditve čakalne dobe 20 minut na primarni ravni in 60 minut na sekundarni ravni je v predlogu novele čakalni čas bolnikov v čakalnici na željo stroke na obeh ravneh poenoten na 60 minut. Za ministra je takšen čas še sprejemljiv, čeprav bi si sam želel krajšega.

Na ministrstvu že spremljajo podatke o vseh čakajočih na zdravstvene storitve, tudi po stopnji nujnosti, kar so vključili tudi v predlog novele, je zatrdil Marušič. Na ta način dobijo določene kazalnike, kje in kam bi bilo treba usmeriti nadzor, da bi odkrili morebitne odklone.

V javno razpravo predlog zakona o zbirkah podatkov
Na ministrstvu za zdravje pa so pripravili tudi predlog zakona o zbirkah podatkov zdravstvenega varstva in ga v petek dali v enomesečno javno razpravo. Predlog zakona je potreben za nadaljnjo nadgradnjo zdravstvenega sistema, meni Marušič. Na novo opredeljuje obdelavo bolnikovih osebnih podatkov in ureja več takšnih zbirk.

Kot novo zbirko predvideva centralni register podatkov, s katerim želijo pooblaščenim izvajalcem omogočiti vpogled v zdravstvene podatke posameznika, da bi le-tem zagotovili nujno medicinsko pomoč in drugo zdravstveno oskrbo. V register bi sodili podatki podatki o cepljenjih, alergijah in nosečnostih. Z zakonom želijo omogočiti tudi elektronsko poslovanje in obdelavo podatkov.

Vlada potrdila tudi dodatek k splošnemu dogovoru za letos
Prejšnji teden je vlada potrdila tudi aneks dva k splošnemu dogovoru za letošnje leto. Marušič je pojasnil, da se je vlada zavzela za povečevanje dostopnosti v zdravstvu, obenem pa so sledili paktu stabilnosti, ki ne dopušča dodatnega zadolževanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Ankes dva k splošni pogodbi prinaša uvedbo novih metod zdravljenja, sprejetih na zdravstvenem svetu. Gre za širitve programov v višini 15,4 milijona evrov, pri čemer se bodo programi uveljavljali skladno z razpoložljivimi sredstvi. Med drugim pa opredeljuje tudi razmerja med prvimi in kontrolnimi pregledi v specialistični ambulantni dejavnosti ter oceno izpolnitve programa preventive.