Rak prostate je pogost zlasti pri starejših moških, več kot dve tretjini bolnikov je namreč starejših od 65 let. Na leto ga v Sloveniji diagnosticirajo pri okoli 1500 moških, za posledicami te bolezni pa jih umre okoli 400, piše na spletni strani NIJZ-ja.

Po poročilu bolnišničnega registra raka Onkološkega inštituta Ljubljana so v letu 2019 raka potrdili pri 682 moških, ki so bili prvič sprejeti na Onkološki inštitut Ljubljana. V Društvu onkoloških bolnikov Slovenije pa poudarjajo, da bo zaradi v prihodnje pričakovanega staranja prebivalstva tudi obolevnost za rakom prostate najbrž še naraščala.

Poleg starosti med dejavnike tveganja spada tudi družinska obremenjenost. To pomeni, da ima moški, katerega oče ali brat sta zbolela za rakom prostate, povečano tveganje, da bo tudi sam zbolel. Obenem ima velik pomen v sklopu zgodnjega odkrivanja bolezni odkrivanje genskih mutacij.

Simptomi, ki so najpogosteje povezani z zgodnjim rakom prostate, so pogosto uriniranje, slaboten ali prekinjen tok urina, bolečina ali pekoč občutek med uriniranjem in krvav seč. V primeru, da se je rak razširil iz prostate na druge organe, pa se omenjenim simptomom lahko pridružijo še bolečine v presredku, motnje pri odvajanju blata in motnje ejakulacije, bolečine v kosteh ter splošna oslabelost z izgubo telesne teže, opozarjajo v društvu.

Število primerov se iz leta v leto veča tudi zaradi strogega upoštevanja izvida testa, ki pokaže mejne ravni za prostato specifičnega antigena (test PSA). V dobri tretjini primerov tako postavljene diagnoze rak namreč nikoli ne napreduje in ne povzroči pomembnejših kliničnih težav, bolezni tako sploh ne bi odkrili, če je ne bi iskali, pojasnjujejo na NIJZ-ju.

Na društvu poudarjajo, da je preventiva za preprečevanje smrtnosti zaradi raka prostate zdrav življenjski slog, torej zdrava prehrana in zadostna telesna aktivnost. Najpomembnejši dejavnik pa je zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje.