Velikokrat so ga opisovali kot najboljšega pianista med zdravniki in najboljšega zdravnika med pianisti.

Prof. dr. Pavle Kornhauser je bil ustanovitelj prve enote za intenzivno terapijo otrok v nekdanji Jugoslaviji, ki je leta 1974 zaživela na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo v UKC-ju Ljubljana, ki je bila tedaj ena največjih in najbolje opremljenih v Evropi. Omogočila je, da so lahko operirali tudi male srčne bolnike.

Uvedel je 24-urno navzočnost staršev ob otrocih
Zaslužen je za izboljšanje kakovosti življenja otrok med hospitalizacijo, omogočil je tudi, da so lahko starši ob otrocih podnevi in čez noč. Kot je sam pojasnil v lanskem intervjuju za zdravniško revijo Isis, je predtem "v kontinentalni Evropi, tako tudi v Sloveniji, mati zagledala svojega bolnega otroka le ob določeni uri skozi zastekljena vrata". "Postopoma so našo prakso prevzeli vsi otroški oddelki v Sloveniji. Prva je bila infekcijska klinika v Sloveniji. Prizadeval sem si, da bi vsi otroški oddelki pri nas vključili v pedagoško delo ob bolnem otroku vzgojiteljice in učiteljice," je tedaj pojasnil Kornhauser.

Med drugim je bil v preteklosti strokovni direktor UKC-ja Ljubljana. Organiziral je prvi mednarodni simpozij intenzivne medicine v Ljubljani, bil je avtor številnih medicinskih in drugih publikacij, leta 2013 tudi knjige Zakaj sem ponosen, da sem zdravnik.

Bil je eden največjih slovenskih razumnikov, ki je poleg uveljavljanja inovacij in humanizacije v pediatriji vsa leta deloval tudi kot publicist, organizator kongresov, pa tudi kot pianist in pobudnik skupine Pro medico. Govoril je sedem jezikov. Leta 1997 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge in delo v slovenski pediatriji, še posebej za prijaznejšo in človečnejšo hospitalizacijo otrok, leta 1991 pa Gerbčevo nagrado Slovenskega zdravniškega društva.

Kratek življenjepis
Kot je ob njegovi 80. letnici v Zdravniškem vestniku zapisal Fran Urlep, se je rodil 17. septembra 1924 v Subotici, kjer je njegov oče takrat služboval kot predstavnik farmacevtske tovarne, mama pa je bila glasbenica. Srednjo šolo je obiskoval v Zagrebu. Med vojno je bil interniran v Italiji. Po vojni je opravil maturo v Beogradu in končal medicinsko fakulteto v Zagrebu. Hkrati je študiral tudi klavir na akademiji za glasbo. Pediatrijo je specializiral v Ljubljani.

Že kot specializant je prevzel zdravniški nadzor nad otroki v okrevališču Šentvid pri Stični. Na njegovo pobudo je bil tam leta 1957 ustanovljen Zavod za revmatične in srčne rekonvalescente
za mladino, eden prvih sanatorijev za juvenilne kardiopate v Evropi, ki ga je potem vodil petnajst let. Leta 1980 je bil namestnik generalnega direktorja (danes: strokovni
direktor) Kliničnega centra v Ljubljani in nato več let njegov svetovalec. Leta 1988 je bil imenovan za izrednega profesorja na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Upokojil se je leta 1991.

Spodaj si lahko pogledate oddajo Opus, posvečeno zdravniku ob njegovi 90. obletnici.