Kavšek, tudi predsednik združenja za perinatalno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, se je odločno odzval na nedavne izjave direktorja zagrebškega kliničnega centra Anteja Ćorušića glede primera hrvaške nosečnice Mirele Čavajda.

Čavajda je v 24. tednu nosečnosti zaradi tumorja v glavi otroka želela narediti splav, a so ji v štirih zagrebških bolnišnicah dejali, da ta na Hrvaškem po 10. tednu ni mogoč, čeprav zakon predvideva tudi izjeme. Ko je primer pretekli teden prišel v javnost, se je bitka za njene pravice začela tudi v medijih, drugostopenjska komisija v Zagrebu pa je nato v sredo odobrila prekinitev nosečnosti na Hrvaškem.

A Ćorušić je v oddaji na hrvaški nacionalni televiziji ocenil, da bo Čavajda na postopek vseeno morala v Slovenijo, saj da na Hrvaškem ne zna opraviti feticida, pri katerem "z iglo vstopiš v maternico in meriš v srce fetusa". Kot je še dejal, "je to uboj, po katerem se plod po delih odstranjuje".

Kavšek je v izjavi, ki so jo posredovali iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, take trditve v celoti zavrnil. "Postopek umetne prekinitve nosečnosti v moderni medicini že dolgo ne poteka več tako, kot je žal razbrati iz izjav nekaterih hrvaških kolegov," je zapisal.

Postopek umetne prekinitve nosečnosti bodisi z namenom nemedicinske (do 10. tedna nosečnosti) ali medicinske (od 10. tedna nosečnosti) indikacije se razlikuje glede na višino nosečnosti. Do 22. tedna se proces rojstva ploda iz maternice imenuje splav (abortus), po 22. tednu pa porod. V obeh primerih se zaradi zdravniške intervencije rodi mrtev plod, je pojasnil Kavšek.

Splav, ki je v resnici porod

Do 22. tedna nosečnosti v večini primerov z zdravili sprožijo prekinitev nosečnosti – popadke in iztis ploda iz maternice, ki med postopkom umre. Od 22. tedna nosečnosti pa najprej z injekcijo, največkrat kalijevega klorida, ustavijo plodovo srce in nato z zdravili sprožijo popadke ter iztis ploda. V obeh primerih je to porod, ki se nekoliko razlikuje glede na višino nosečnosti in velikost ploda. Tudi pri takem porodu zagotovijo vse načine rojevanja, vključno z lajšanjem obporodne bolečine.

Zloraba strokovnega pojma, kot je feticid, nepotrebna in škodljiva

"Zato je interpretacija nekaterih hrvaških kolegov zavajajoča in kot taka ustvarja dodatno čustveno obremenitev tako za zdravnike, ki postopke izvajajo, kot tudi in predvsem za nosečnice, ki se s tako situacijo soočajo. Zloraba strokovnega pojma, kot je feticid, za namen dnevne politike ali samoopravičevanja zaradi neizpolnjevanja zakonskih pravic žensk je po našem mnenju nepotrebna in škodljiva," je opozoril.

Kot je še poudaril, v Sloveniji velja zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, zelo podoben zakon velja tudi na Hrvaškem. V njem se med drugim uporablja termin umetna prekinitev nosečnosti, "ki pa je v zadnjih dneh, predvsem s strani hrvaških kolegov precej zlorabljen pojem". "Vsekakor namen tega zakona ni urejanje prekinitve nosečnosti v smislu sprožitve (indukcije) poroda kar tako, ampak urejanje prekinitve nosečnosti v smislu dokončanja nosečnosti, ki vodi v prekinitev nosečnosti s smrtjo ploda," je pojasnil.

Še preden je hrvaška drugostopenjska komisija Mireli Čavajda odobrila splav na Hrvaškem, ji ga je tudi slovenska komisija v Sloveniji. Zaradi težav pri dostopu do splava na Hrvaškem naj bi Čavajda tudi sicer opravila prekinitev nosečnosti v Ljubljani.