Je ob robu konference Status samoobremenjenega za MMC pojasnila Tjaša Pureber iz nevladne organizacije Asociacija, ki združuje ustvarjalce na področju neodvisne kulture. Z vedno večjim naraščanjem števila samozaposlenih je vse več delavcev hkrati v vlogi šefa, voznika, tajnice, računovodje, izumitelja in čistilke hkrati, kar veliko delavcev ujame v spiralo nezamejenega delovnika, ki prostora in časa za počitek malodane ne pozna. In ko samozaposleni zboli, občuti težo svojega samoobremenilnega statusa, ko se znajde v paradoksalnem položaju zaposlenega in zaposlovalca hkrati.

Več težav je v istem košu, eno so samozaposleni, drugo kulturniki in tretje plesalci. Če si nekdo sam izbere samozaposlitev, ker tako zelo dobro služi, zagotovo nima slabšega zdravja. Če pa je delavec v samozaposlitev potisnjen, gre za prekarno delo, in v teh primerih so pogoste duševne težave, kot so depresija, tesnobne motnje in samomori, je poudaril zdravnik medicine dela Martin Kurent. Pogostejše so tudi kardiovaskularne bolezni, poškodbe pri delu ter številne kronične bolezni.

"Dejstvo je, da si samozaposleni ne morejo privoščiti, da iz delovnega procesa izpadejo za teden dni, kaj šele nekaj mesecev, ker potem izgubijo prihodek, živijo iz rok v usta, lahko izgubijo naročila, stranke. Zato delajo bolni in poškodovani, kar vodi v kronična obolenja, to pa je največje tveganje, ker nimamo nikakršne močne preventive za samozaposlene, saj izpadejo iz preventivnih pregledov, ki jih redno zaposlenim omogoča delodajalec," je Pureberjeva opisala mizeren položaj, v katerem so v prekarnost potisnjeni samozaposleni. Podatkov o tem, kakšno je zdravstveno stanje in kaj se z zdravjem samozaposlenih dogaja, tako ni. Zgodnjih bolezenskih znakov tako nihče ne opazi, ko ima človek že polno razvito kronično obolenje, pa je že prepozno, je opozorila.

"Nevidni prekarci"
Zakaj se nihče ne zavzame za pravice "nevidnih" prekarcev? "Politika se bo morala nehati pretvarjati, da prekarnosti ni in da ta s sabo ne prinaša tudi prekarnosti zdravstvenega stanja, upamo, da bodo začeli zadevo jemati resno," je odgovorila Pureberjeva.

Pri kulturniških prekarcih se porajajo določene specifike, ko govorimo na primer o uprizoritvenih umetnostih, kjer najbolj življenje grenijo fizične poškodbe, ki plesalcu prekinejo kariero. "Obstaja en kup novodobnih z duševnim zdravjem povezanih bolezni, ki jih povzroča prekarstvo. Slabo zdravstveno stanje zaradi slabega socialnega stanja samozaposlenih je resna težava," je dodala.

Zakaj se dela razlika med baletnimi in sodobnimi plesalci, prvi so vsi znotraj javnega sektorja, drugi pa prisiljeni v samozaposlitev? Zakaj ministrstvo diskriminira, se je vprašala. Država in ministrstvo za kulturo morata prevzeti odgovornost, da si bodo samozaposleni lahko sploh privoščili, da so bolni, je opozorila.

Poškodba, dve in konec kariere
Soočenje z zdravstvenimi težavami je najizrazitejše pri profesionalnih plesalcih. Plesalka, koreografinja in pedagoginja Maja Delak je na panelu delila osebno izkušnjo, dejala je, da skozi kariero ni imela večjih poškodb, nekaj po 40. letu pa se ji je zgodila manjša poškodba, ki je vodila do konca kariere, kot jo je poznala. Pri baletnih plesalcih po 35. letu telo ni več zmožno opravljati tega poklica tako, kot ga je prej, je opozorila na težavo.

"Ena poškodba, dve, pa je kariere konec, nujno je po tem preživeti eno obdobje, v katerem odžaluješ izgubo in se pripraviš na nekaj novega," je opisala izgubo poklicne identitete, ki človeka pusti praznega v iskanju novega smisla v življenju. V tem obdobju potrebuje plesalec podporno pomoč, druga podpora pa je blaga prekvalifikacija, najraje v okviru področja v smeri koreografije, pedagoškega dela, organizacije … itd. Druga možnost pa je radikalna sprememba, in sicer odločitev za popolnoma drug poklic, kjer bi moralo biti na voljo financiranje za vključitev v študijske programe, je sklenila.

Kaj je bolniški dopust?
Prekarci torej ne odhajajo na bolniški dopust in tudi preventivnih pregledov v okviru službe nimajo, kakšne bodo dolgoročne posledice? "Posledice so jasne – več bolezni in poškodb, v končni fazi to pomeni veliko večji strošek za državo, saj mora za vse te kronično bolne tako ali drugače na koncu nekdo poskrbeti, posredno pa izgubljamo številne najboljše ustvarjalce, ki na dolgi rok tega napora ne zmorejo," je pojasnila Tjaša Pureber to, da gre s prekarstvom za varčevanje na kratki rok, ki bo na dolgi rok prineslo velik račun za državo.

Med v prekarnost potisnjenimi delavci je veliko depresije, tesnobe in samomorov, pa tudi kroničnih obolenj. "H kroničnim boleznim veliko pripomorejo številne majhne nezdravljene angine, gripe in prehladi, ki se prebolijo na nogah v službi," je dodala.

Samozaposleni načeloma nimajo bolniške, kar vodi v poslabšanje kroničnih bolezni v populaciji, je poudaril tudi Kurent. Za plesalce, baletnike je predvidena beneficirana delovna doba. Ko je nekdo samozaposlen, pa si morda sam ne zmore plačevati višjih prispevkov za beneficirano delovno dobo. Ljudi, ki ne morejo več opravljati poklica, v katerem so, je treba prekvalificirati. Pri tem se bo moral izkazati zavod za invalidsko in poklicno izobraževanje, ki mora te ljudi prekvalificirati v neki drug poklic, je pojasnil. "Cela plejada poklicev se spoprijema s problematiko podaljševanja delovne dobe, mladi na trg dela vstopajo vedno starejši, tudi za medicinske sestre pri 55 letih bo treba najti sistemsko rešitev," je opozoril. Kulturniki so kot motivirani, izobraženi in delovni ljudje odlični kandidati za prekvalifikacijo, je sklenil.

Prekarnost je stresna
Na zdravje gotovo stres, ki je pri negotovih oblikah zaposlitve ves čas prisoten, ne vpliva ugodno. "Nikoli v resnici ne nehaš delati, vedno iščeš nove priložnosti, vedno si na trnih, nikoli ne rečeš, v redu, zdaj je ura 16. in grem domov," je opisala 24-urni delavnik samozaposlenih, ki vodi v izgorelost. "Izgorelost ima veliko različnih oblik, vodi v dolgotrajne depresije, porušenje imunskega sistema. Dejstvo je, da čedalje več kulturnic in kulturnikov na vrhuncu svoje kariere izostane, kariero prekinejo za več mesecev ali pa tudi za stalno, ker enostavno ne zmorejo več," je pojasnila, da gresta zdravje in socialni položaj z roko v roki.

Prekarci so cenejši
Delodajalci imajo prekarce v obliki espejev ali pa agencijskih delavcev, ki jih najamejo pri različnih "gazdah", raje, ker so ti cenejši in jim ni treba zagotoviti vseh pravic, ki po zakonu pripadejo redno zaposlenemu. "Delodajalcu v tem sistemu ni v interesu zadovoljen in zdrav delavec, pač pa delavec, ki prinaša največji dobiček, pri kulturi je stvar sicer večkrat malo bolj specifična, saj je umetniško ustvarjanje težko vpeti v osemurni delavnik, tudi kolegi, ki so redno zaposleni znotraj javnih institucij, kot sta gledališče ali opera, imajo fleksibilen delavnik," je pojasnila Pureberjeva, da kulturniškega ustvarjanje ne moremo vpeti v "tovarniško-fordistični delavnik, a ta fleksibilnost ne more biti izgovor za popolno destrukcijo vseh elementov socialne države".

Poudarila je še, da so res samozaposleni v kulturi velika težava, a v Sloveniji imamo še druge bolj zapostavljene segmente prekarcev in ljudi, ki "morda sploh nimajo papirjev". "Čedalje več ljudi je potisnjenih na rob družbe in pri njih se pereče vprašanje zdravstva poraja in odpira," je sklenila.

Kaj mora narediti država?
Problematiko samozaposlenih v kulturi bi lahko reševali s pomočjo ministrstva za kulturo. Pureberjeva je pojasnila, da so ministrstvu za kulturo predlagali nabor štirih ukrepov, in sicer poenostavitev plačevanja bolniških nadomestil od države za samozaposlene v kulturi od prvega dne; zvišanje bolniškega nadomestila; posodobitev sistema poklicnih bolezni, ki bi moral zajemati tudi sodobnejše bolezni in bolezni, ki se pojavljajo specifično na področju umetnosti in kulture; uvedba preventivnih sistematskih zdravstvenih pregledov samozaposlenih, ki bi jih moralo plačevati ministrstvo za kulturo.