Zamenjava srca s prašičjim je bilo za hudo bolnega Davida Bennetta zadnje upanje, poroča BBC. "Vem, da gre za strel v temo, vendar je to moja zadnja odločitev," je dejal pred zgodovinsko sedemurno operacijo.

Bolnik ni bil primeren za presaditev človeškega srca. Zdravniki na univerzitetni bolnišnici v Marylandu so morali nato pridobiti posebno dovoljenje ameriške Zvezne uprave za hrano in zdravila (FDA) za izpeljavo prve vsaditve prašičjega srca v človeka.

Dolgoročne možnosti preživetja še niso znane. "Tega še nikoli nismo storili na človeku. Rad bi mislil, da smo mu dali boljšo možnost, kot bi bilo nadaljevanje njegove terapije. Ampak ne vem, ali bo živel dan, teden, mesec ali leto. Ne vem," je dejal glavni kirurg Bartley Griffith, ki je v preteklosti opravil že 50 poskusnih presaditev prašičjega srca v telo pavijanov.

Bennet je bil pred operacijo smrtno bolan, zdaj pa upa, da mu bo presaditev srca omogočila znova zaživeti normalno življenje. Zadnjih šest tednov je bil namreč prikovan na posteljo.

V ponedeljek je prvič zadihal sam, še vedno pa je priklopljen na napravo, ki pomaga novemu srcu.

Gensko spremenjeni prašič

Za presaditev so sicer uporabili srce gensko spremenjenega prašiča, pri čemer so izločili več genov, zaradi katerih bi lahko telo Bennetta zavrnilo organ, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prašiča je vzredilo podjetje Revivicor, ki med drugim razvija prašičje organe za presaditve v človeško telo. Bistvena je bila odstranitev odvečnega sladkorja v celicah živalskega organa, zaradi česar je doslej prihajalo do hitrih zavrnitev.

Živali kot upanje za pomanjkanje organov?

Kirurg Griffith je v izjavi po operaciji še zapisal, da bi t. i. ksenotransplantacija oziroma presaditev živalskega organa lahko predstavljala "korak naprej pri reševanju krize s pomanjkanjem organov". Dnevno v ZDA umre 17 ljudi, ki čakajo na presaditev. Še več 100.000 jih je na čakalnih seznamih.

Po svetu so opravili že nekaj poskusnih presaditev živalskih organov v človeško telo, vendar pa ni bila nobena uspešna, ker je človeško telo te organe nemudoma zavrnilo. Oktobra lani so kirurgi iz New Yorka prvič uspešno vsadili prašičjo ledvico, vendar je bil prejemnik klinično mrtev in brez upanja na izboljšanje. Prašičje srčne zaklopke pa se v medicini že pogosto uporabljajo.