Predsednik komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil pri ministrstvu za zdravje Milan Čižman pojasnjuje, da se Slovenija glede na ambulantno porabo antibiotikov uvršča med najboljše v Evropi, pri bolnišnični porabi pa v prvo tretjino.

Stroški zdravstvene zavarovalnice za antibiotike so se v zadnjih 15 letih prepolovili. Kljub temu pa je vodja komisije za antibiotike v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Bojana Beović ocenila, da bi lahko zmanjšali uporabo antibiotikov vsaj še za četrtino.

Najpogosteje predpisani za okužbe dihal
V ambulantah zdravniki najpogosteje, kar v 70 odstotkih, predpisujejo antibiotike za okužbe dihal. Po Čižmanovih navedbah gre za okužbe v žrelu, vnetje srednjega ušesa, izcedek iz nosu, bronhitis, pri katerih pa bi morali zmanjšati porabo antibiotikov, saj niso hujše okužbe.

Pri otrocih pa se antibiotiki predpisujejo še pogosteje - največ za okužbe zgornjih dihal. Recept za antibiotik enkrat v letu dobi vsak drugi odrasli Slovenec in 70 odstotkov otrok do 14 leta.

Čeprav se v ambulantah predpiše od 80 do 90 odstotkov vseh antibiotikov, pa je v bolnišnicah raba antibiotikov bolj skoncentrirana, pravi Čižman in dodaja, da so zato bolnišnice zlasti na intenzivnih oddelkih "epicenter nastajanja odpornih bakterij".

Bolniki naj od zdravnika ne zahtevajo antibiotika
Tako se že danes dogaja, da so tudi v Sloveniji bolniki, pri katerih povzročitelj okužbe ni več občutljiv za noben antibiotik. V kakšni meri se bo ta težava razširila, je po besedah Beovićeve težko reči, odvisno je tudi od bolnišnične higiene in kako bodo v uporabo prihajali novi antibiotiki. Nekaj upanja pa dajejo popolnoma novi pristopi k zdravljenju.

Čižman zato bolnikom polaga na srce, naj od zdravnika ne zahtevajo antibiotika. Če ga pa dobijo, naj dosledno upoštevajo navodila. Boevićeva dodaja, da morajo bolniki od zdravnika zahtevati odgovor, zakaj jim je predpisal antibiotik.

Na SV Slovenije predpisanih precej več antibiotikov
Beovićeva je opozorila tudi na razlike med porabo antibiotikov v različnih regijah po Sloveniji. Tako v severovzhodni Sloveniji predpisujejo bistveno več antibiotikov kot v jugozahodni, temu ustreza tudi protimikrobna odpornost - to je po njenem mnenju posledica sociokulturnih razlik med ljudmi, enako velja tudi za razlike med državami.

Po ocenah pa je sicer še vedno narobe predpisanih od 20 do 50 odstotkov antibiotikov, so še opozorili strokovnjaki ob današnjem evropskem dnevu antibiotikov.