Ministrstvo za zdravje in Univerzitetni klinični center Ljubljana sta na skupni novinarski konferenci predstavila revizijo poslov UKC-ja z dobavitelji v letih od 2019 do 2022, ki jo je izvedlo podjetje Ernst & Young.

Sorodna novica Bešič Loredan: Odprli smo Pandorino skrinjico, ključno je, da sistem resetiramo

Revizija odkrila številne nepravilnosti

Direktor Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder je pojasnil, da so revizorji pregledovali postopke in ustreznost izbora naročil ter plačevanja in tveganja pri izboru. Revizija je bila opravljena na vzorcih, saj je obseg poslovanja UKC-ja Ljubljana zelo velik.

V poročilu je naštetih 19 kritičnih področij, na katerih ni sistema notranjega nadzora oziroma ta nadzor odpove. Po Šabedrovih besedah štiri področja pomembno odstopajo, na sedmih področjih je mogoče s preventivnimi postopki in s popravkom notranjih procesov stanje izboljšati, na osmih področjih pa notranji nadzor deluje učinkovito. Obstaja pa še osem področij, na katerih ni vzpostavljenega notranjega nadzora ali pa te ne deluje.

Med kritičnimi neskladji, ki imajo posledice za poslovanje in ugled UKC-ja Ljubljana, je oddaja postopkov brez javnega naročanja oz. drobljenje javnih naročil, odstopanje od vrednosti naročil, pri katerih revizorji niso prišli do pravilnih izračunov glede na prejete dokumente. Del poročil nima končnega poročila, pojavi se tudi kar nekaj primerov oddajanja javnih naročil po zakonskem roku.

"Področje, ki pravzaprav vpliva na več segmentov, so manjkajoče izjave o lastniški strukturi, tako za evidenčna kot tudi javna naročila. Torej o lastniški strukturi dobaviteljev oziroma dobaviteljskih podjetij manjkajo pogodbe oziroma ni pogodb za evidenčna naročila nad 100, nad 10.000 evrov brez DDV-ja. Pojavlja se nedoslednost pri objavi elektronskih kopij sklenjenih pogodb in sklenjenih aneksov pri posameznih javnih naročilih," je naštel.

"Lahko navedemo tudi več ponudb za evidenčna naročila, pri katerih je pravzaprav pri evidenčnih naročilih samo eno naročilo ali pa ponudba. Na določenih segmentih lahko rečemo, da zataji notranji nadzor oziroma revizijska sled, ker manjkajo zapisniki o odpiranju ponudb. V sistemu je nekaj deset tisoč naročilnic, na leto pa zaradi velikega obsega poslovanja manjka več kot tisoč naročilnic. Mislim, da je samo za nekaj primerov ugotovljen razlog, zakaj jih v sistemu ni. Poročilo zaznava določeno neskladje pri prednostni obravnavi dobaviteljev pri plačilih, torej pred samim rokom oziroma pred pogodbenim rokom, in v tem segmentu manjkajo tudi evidenca oziroma notranji pravilniki o jemanju daril," je še pojasnil Šabeder.

Posebej je opozoril, da se pri naročilih vseskozi ponavlja vzorec enega ponudnika, tako da ni zagotovljena konkurenčnost med dobavitelji.

"Delež naročil, pri katerih je samo ena ponudba, je več kot dvajsetodstoten. Pojavijo se tudi razhajanja med tveganji in nadzorom pri ključnih dejavnostih. To je segment, na katerem bo treba opraviti poglobljeno analizo in seveda nadaljnjo forenzično revizijo, saj se v dobaviteljskih strukturah upravljanja in nadzora, torej v dobaviteljskih podjetjih, pojavljajo zaposleni iz UKC-ja Ljubljana. Teh podjetij je nekaj deset," je dejal in dodal, da so v poročilu ključni največji odkloni ali neskladja z zakonom o javnem naročanju.

UKC je revizijsko poročilo posredoval tudi KPK-ju in NPU-ju

Direktor UKC-ja Marko Jug je dejal, da revizijsko poročilo tako za UKC Ljubljana kot za celotno slovensko zdravstvo predstavlja pomemben mejnik. "To je prvo poročilo, ki je bilo kadar koli opravljeno v javnih zdravstvenih zavodih." Pojasnil je, da je pobuda za pripravo revizije prišla iz sveta zavoda, katerega član je bil tudi sam. Izvajalca za revizijo je UKC izbral na podlagi javnega naročila, trajala je tri mesece. Delo je po Jugovih besedah potekalo od novembra, in sicer v nabavi. "Presenečeni smo bili, ko se je postavljalo vprašanje, zakaj nabava ve za poročilo. Nabava je poročilo soustvarjala, drugačne metode analize podatkov pač ni mogoče izvesti."

Jug je dejal, da je poročilo prineslo veliko podatkov in izpostavilo največja tveganja. Prineslo pa je tudi veliko priporočil. Poudaril je, da posamezne primere, ki so se zgodili med letoma 2019 in 2022, zdaj temeljiteje preiskujejo. "Noben primer ne bo ostal neodkrit, poročilo pa globine za zdaj še ne predstavlja, vidimo pa velika tveganja." V UKC-ju Ljubljana naj bi si po napovedih Juga v prihodnje prizadevali, da bi bilo tveganj, kot jih je razkrilo poročilo, čim manj.

Jug je potrdil, da je UKC Ljubljana poročilo že pred dvema tednoma predal Komisiji za preprečevanje korupcije, ki se je odzvala s povpraševanjem po dodatnih informacijah. Revizijo bodo predali tudi Nacionalnemu preiskovalnemu uradu. "Nadaljnji postopki bodo zelo verjetno potekali predvsem pod okriljem ministrstva za zdravje," je pojasnil Jug. Naloga UKC-ja Ljubljana je, da poda jasne usmeritve, kako poslovati vnaprej. "Intenzivno izdelujemo akcijski načrt, ki bo predstavljen aprila in ki ga mora potrditi še svet zavoda," je pojasnil Jug.

Poudaril je, da je v poslovanju vsake bolnišnice treba okrepiti tri stebre: preprečevanje, odkrivanje in ukrepanje. Preprečevanje nepoštenih praks se začne z izobraževanjem zaposlenih. "Ugotovili smo, da imamo velik manko znanja glede javnih naročil in koruptivnih tveganj. Posodobiti moramo pravilnike o etičnem kodeksu in poslovanju, ki so zastareli." Jug je spomnil, da je bila notranja revizija na UKC-ju Ljubljana leta 2020 žal prekinjena, in napovedal novo notranjo revizijo.

Poklukar pričakuje razširitev revizije poslovanja

Nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Janez Poklukar je v odzivu na današnjo predstavitev dejal, da od ministrstva za zdravje pričakuje, da bo revizijo poslovanja razširilo in jo zahtevalo od vseh, ki plačilo za opravljene storitve dobijo iz javnih sredstev. Kot je v izjavi zapisal Poklukar, konkretnih nepravilnosti danes niso predstavili, zato težko ocenjuje, o katerih podatkih je minister govoril. "Veseli me, da je dokumentacija predana Komisiji za preprečevanje korupcije in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, da se opravi temeljita preiskava in ugotovijo ali ovržejo nepravilnosti," je dodal.

"Od ministrstva pričakujem, da bo revizijo poslovanja razširilo in jo zahtevalo od vseh, ki opravljene storitve dobijo plačane iz javnih sredstev, torej Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Enak nadzor nad izvajanjem javnih naročil naj se izvede pri vseh izvajalcih v javni mreži, se pravi tudi pri koncesionarjih," predlaga Poklukar, tudi nekdanji minister za zdravje. Odzval se je tudi na navedbe, da so v času, ko je UKC vodil Poklukar, ukinili notranjo revizijo. Kot je pojasnil, takrat ni bila ukinjena notranja revizija, temveč samo notranja revizijska služba. Zakonodaja in predpisi namreč omogočajo, da storitve notranje revizije izvaja notranja služba ali zunanji izvajalec.

"Analiza delovanja notranje revizijske službe v UKC-ju do leta 2020 je pokazala, da služba ni bila učinkovita, ob relativno visokih stroških delovanja službe za notranjo revizijo je ta imela napačen fokus (za izvajanje notranjih revizij je v letu 2019 porabila samo 26 odstotkov delovnega časa). Med drugim pa se notranje revizije, ki so bile v letnih načrtih, več let niso končale. Zato je bila na svetu zavoda sprejeta odločitev, da se v letu 2021 namesto z notranjo revizijsko službo notranje revizije v UKC Ljubljana opravljajo z zunanjimi izvajalci," je zapisal.

Zaupnik za žvižgače

Na osnovi zakona o žvižgačih so v kabinetu generalnega direktorja UKC-ja Ljubljana že določili zaupnika za prijave sumov nepravilnosti, je naštel Jug. Nova služba korporativne varnosti je pristojna tudi za integriteto bolnišnice. "Vsi moramo nadzorovati drug drugega, samo tako bomo verjetno vsi delovali pošteno," je še dejal.

Glede morebitnega konflikta interesov ob ugotovitvah, da se v strukturah dobaviteljev pojavljajo zaposleni, je Jug povedal, da "bolj eklatantne primere seveda že zdaj raziskujejo naprej" in da bodo o vsakem morebitno ugotovljenem okoriščanju na račun teh povezav tudi obvestili javnost.

Po Jugovih besedah je eden od ciljev UKC-ja Ljubljana zmanjševanje evidenčnih naročil. Doseči želijo razmerje 80 proti 20 odstotkov v korist javnih naročil proti evidenčnim naročilom, zdaj je to razmerje namreč 60 proti 40.

Komentiral je tudi poročanje POP TV, da so nekatera evidenčna naročila presegala predpisano vrednost. Farmacevtsko podjetje Salus je tako na primer dobavilo težko dostopno zdravilo za cistično fibrozo. Kot je pojasnil Jug, je bila Slovenija ena prvih, ki je zdravilo takoj po registraciji začela uporabljati. "Tukaj je treba povedati, da zdravilo proizvaja samo eno podjetje in da je cena regulirana. Prostora za neke velike napake verjetno ni bilo," je dejal. Glede več evidenčnih naročil za robčke za razkuževanje v vrednosti 82.000 evrov pa je direktor pojasnil, da je zdaj izpeljan javni razpis. "Ali je bilo to pogojevano s čimer koli, bomo raziskali," je napovedal.

Minister za zdravje meni, da je treba pripraviti akcijski načrt

Minister Daniel Bešič Loredan je na začetku dejal, da je revizijsko poročilo nastalo na podlagi sodelovanja sveta zavoda UKC-ja Ljubljana z vodstvom bolnišnice. Za to pa je po besedah ministra zaslužna vlada, ki je v svet zavoda imenovala kompetentne člane, ti pa so nemudoma začeli sodelovati z vodstvom UKC-ja. Navedel je tudi Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki ga je vzpostavilo ministrstvo za zdravje in ga vodi Aleš Šabeder.

Minister je napovedal, da bo tak model vodenja, kot so ga zastavili v UKC-ju Ljubljana, prenesen na vse preostale zdravstvene zavode. "Ohraniti moramo visoko stopnjo strokovnosti naše največje zdravstvene ustanove. Vse, kar se je v preteklosti dogajalo, moramo ustrezno razkriti oziroma tisto, kar lahko (…) Končni rezultat mora biti, da pridemo do vitalnega zdravega vodenja v naši največji zdravstveni ustanovi in po tem vzoru tudi v vseh drugih javnih zdravstvenih zavodih."

Dodal je, da je ključno, da se na tej točki ne ukvarjamo s preteklostjo in ne iščemo krivcev za današnje stanje, temveč da se na podlagi analize, ki je prikazala nepravilnosti, naredi akcijski načrt za odpravo teh nepravilnosti. Bešič Loredan je poudaril, da je treba ločiti med sistemskimi problemi, ki jim mora reševati vlada s spremembo zakonodaje, in med problemi, povezanimi s posameznim javnim zavodom, v tem primeru UKC Ljubljana.

Minister meni, da je bilo z vidika preprečevanja koruptivnih tveganj z revizijskim poročilom opravljeno zelo veliko delo. "Od te točke dalje je pomembno, da pridemo do ustreznih nabav materialov, da se cene znižajo in se preostali denar porabi za zdravljenje pacientov," je še dodal.

Beović: Nepravilnosti mečejo slabo luč tudi na zdravstvene delavce

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović pravi, da si zdravniki želijo, da se te stvari raziščejo. Ne gre namreč za neposredno vlogo zdravstvenih delavcev, pač pa je to sistemski problem ustanov, v katerih se pojavljajo nepravilnosti, kar pa meče slabo luč tudi na zdravstvene delavce, je opozorila.