Kaj je prestrašilo mlade, lahko samo ugiba - vidijo hude obremenitve družinskih zdravnikov, bojijo se, da bodo z dekreti poslani v kraj, kamor si ne želijo, depresivno delujejo tudi kaznovalni ukrepi v primerih napačnih napotitev bolnikov.

"Tako malo prijav na razmeroma veliko število razpisanih mest dolgoročno pomeni, da nas bo še manj, kot nas je zdaj," opozarja nacionalni koordinator Marko Kolšek, ki je le sedem prijavljenih na 59 mest družinske medincine označil za katastrofo.

Prevelike obremenitve družinskih zdravnikov, dodatna administrativna opravila in premajhna avtonomija mlade odvrača od tega nekdaj cenjenega poklica. Lahko je problem tudi to, da je po novem del razpisa nacionalen. "Mladi se bojijo, da bi jih nekdo po končani specializaciji razporejal po Sloveniji, kakor bi se komu zdelo, ne pa tja, kjer bi si želeli delati," razmišlja Kolšek.

Nihče ne želi v zdravstvene domove
Trinajst mest pa je bilo razpisanih za posamezne zdravstvene domove, vendar so vsi ostali praznih rok, na primer v Kočevju, Logatcu, Sevnici, Trbovljah. Mlade odvrača tudi kaznovanje v primeru napačnih napotitev. Predsednik sindikata Praktikum Igor Muževič predlaga:
"Dopustiti je treba družinskemu zdravniku, da sam odloča, ali želi delati v zdravstvenem domu ali v obliki skupinske prakse s svojimi kolegi, da si lahko urnik poljubno spreminja in predvsem je potrebna radikalna debirokratizacija."

Slab odziv je tudi na urgentni medicini, na deset razpisanih le dve prijavi, medtem pa je na primer za dermatologijo, estetsko kirurgijo, radiologijo kar dvakrat več prijav kot prostih mest.