Člani Fidesa so na izredni konferenci sindikata potrdili sporazum med ministrstvom za zdravje, ki ga vodi Dorjan Marušič, in Fidesom, na čelu katerega je Konrad Kuštrin. S tem so odpravljene okoliščine, ki so pripeljale do umika soglasij zdravnikov za nadurno delo. Kuštrin je potrdil, da je za sporazum glasovala večina članov Fidesa.
Fides: delo ne bo več razvrednoteno
"Delo prek polnega delovnega časa oz. dežurstva tudi po novem letu ne bo razvrednoteno, kar je pomembno tako za zdravnike, kot tudi za vse preostalo medicinsko osebje, ki opravlja nujno medicinsko pomoč," je rezultat razglasil Kuštrin in dodal, da bodo plače zdravnikov tudi po novem letu ostale enake. Bistveni spremembi sta plačilo glede na zahtevnost delovnega mesta in sistematizacija. Pripravljen bo namreč pravilnik, ki bo natančno določil mrežo dežurnih delovnih mest in ovrednotil, koliko je vredno točno določeno delovno mesto. Zdravniki so si izposlovali varovalko: če dežurno delovno mesto po mnenju posameznega zdravnika ne bo dovolj ovrednoteno, se bo lahko odločil za zavrnitev razporeditve.

Del zdravnikov vseeno ne bodo več dežural
Težava pa bo nastala, ker Fides uradno ni nosilec "akcije" zdravnikov z odpovedovanjem soglasij o delu prek polnega delovnega časa, temveč so to zdravniki sami. Fides bo zdravnike tako samo obvestil o sporazumu, zdravniki pa se bodo morali sami odločiti, ali bodo soglasje o dodatnem delu ponovno vložili. Po Kuštrinovih podatkih nekateri zdravniki tega ne bodo storili. Dodal je še, da bodo zdravniki v višjih plačnih razredih za svoje delo plačani enako kot zdaj, medtem ko obstaja možnost, da bodo mlajši zdravniki specializanti plačani boljše, če bodo dežurna delovna mesta ugodno ovrednotena.

"Povečan obseg dela" iz sporazuma pomeni, da je zdravnik poleg svojega rednega dela v ambulanti istočasno zadolžen tudi za zagotavljanje nujne medicinske pomoči, torej da poleg svojih redno naročenih pacientov skrbi tudi za nujne primere. Od zdaj bodo zdravniki na tovrstnih delovnih mestih dobili plačan dodatek.

Marušič se bo zdaj posvetil reformi sistema
Fidesov pristanek na sporazum je razveselil tudi ministra Marušiča, ki se bo zdaj, kot je poudaril, lahko posvetil nadaljevanju prepotrebne spremembe v zdravstvenem sistemu. Pri sklepanju sporazuma je imel za cilj to, da se bolnikom v najkrajšem možnem času vrne stabilni sistem in da zdravniki v najkrajšem možnem času vrnejo soglasje k prekomernemu delu in tako omogočijo dostopnost do zdravstvenih storitev, pojasnjuje.

"Če ne bo tako, bom seveda kot minister presenečen, tudi razočaran," je dejal. Vseeno pa verjame, da je "padlo veliko breme tudi z vesti zdravnikov in da se bodo sedaj z velikim veseljem vrnili k svojemu matičnemu poklicu in izvajali to, kar je njihovo poslanstvo". O odprtju kolektivne pogodbe z zdravniki in za celotno zdravstveno dejavnost minister pravi, da bi se lahko to zgodilo že v naslednjih dneh. Vendar je zdaj čas, da se zdravstveni sistem najprej normalizira, še dodaja.

Fides: 3000 odpovedi soglasij niso jemali resno
Še pred zaprtjem seje Fidesa pa je vodilni sindikalist Kuštrin dejal, da so se zdravniki naveličali poslušati očitke o delu samo zaradi lastnih interesov ter da so bolnišnice bankomati, kamor hodijo po denar. Vlada se je odločila, da bo z novelo zakona znižala dodatke za nedeljsko, praznično in nočno delo. To pa je bila po Kuštrinovem mnenju politična gesta, o čemer naj bi pričale "top liste" najbolje plačanih zdravnikov, ki so se pred znižanjem pojavljale po medijih, še več, na podlagi teh list naj bi bila sprejeta odločitev o sprejemu novega plačnega sistema. "Nikoli pa nismo doživeli in prav bi bilo, da bi objavili tudi listo najmanj plačanih zdravnikov," trdi Kuštrin.

Prepričan je, da je vlada vnaprej vedela za sindikalne odzive, podcenjevala pa je njihovo resnost, ki se je na koncu odrazila v 3000 preklicanih zdravniških soglasij.
Türk pozdravlja dogovor
Predsednik države Danilo Türk pozdravlja dogovor, ki sta ga dosegla vlada in zdravniški sindikat. Po njegovem mnenju je namreč nadvse pomembno, da se uredijo kritične razmere na področju zdravstvenega varstva, "saj se je dostopnost bolnikov do zdravstvenih storitev v minulih štirinajstih dneh zelo poslabšala", so zapisali v predsednikovem uradu. Dodali so še, da je dežurstvo pomemben del mreže, ki pa se ga da še racionalizirati.
Pravilnik, ki bo uredil dežurstva, oblikovan najpozneje oktobra ...
V sredo in četrtek je minister Marušič povedal, da predvideva sprejem pravilnika, ki bo poleg dežurstev uredil tudi druge oblike zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva - delo v turnusu, pripravljenost, vrednotenje. Kot omenjeno, bo pripravljena tudi mreža dežurnih mest, tako da bodo zdravniki nanje razporejeni v skladu z razredom dežurnega mesta, v drugih oblikah zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva pa bodo nagrajevani skladno s svojim plačnim razredom.
Javnofinančnih posledic sporazum ne bo imel, trdi Marušič. Prihranke bo po njegovih besedah prinesla reorganizacija dežurnih mest. Ta se bodo združevala, nekatera pa ukinjala. Da se to ne bo dogajalo v škodo bolnikov, bo po ministrovih besedah poskrbela stroka. Očitno se bo torej obseg čezmernega dela zdravnikov zmanjšal. Čeprav bo enako vrednoten kakor zdaj, pa bodo zdravniki vendarle manj obremenjeni, obenem pa bodo manjši tudi njihovi zaslužki.

... nato pa še pregled kolektivne pogodbe
Po vsem tem bosta strani še pregledali kolektivno pogodbo ter preverila možnosti, da se v njenem sklopu uredi pogoje za ustreznejše izvajanje zdravstvene dejavnosti. Kot trdi Kuštrin, kolektivna pogodba ni 'odprta', temveč samo pod ponovnim premislekom.