Dokument je pripravila Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije in potrdil razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego. Na korespondenčni seji ga je obravnaval tudi zdravstveni svet in ministrstvu priporočil, da poda k njemu soglasje. Kot so pojasnili na ministrstvu, pričakujejo še izračune o finančnih posledicah predlagane uveljavitve kompetenc in poklicnih aktivnosti.

"Urediti stare krivice"
Predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavica Mencingar je po seji republiškega odbora sindikata pojasnila, da bi z dokumentom določili, kaj lahko počne srednja medicinska sestra, diplomirana medicinska sestra in bolničar. Služil pa bi kot orodje za razporejanje na posamezna delovna mesta, da bi se uredile "stare krivice, ki so se zgodile najstarejšim generacijam srednjih medicinskih sester, ko so jih čez noč degradirali zaradi implementacije evropske direktive, čeprav so imele opravljena izobraževanja in 20 ali več let prakse".

Mencingarjeva je v pismu ministrici sicer opozorila, da so težave zaradi preobremenjenosti, na kar opozarjajo že leta, posledica zastarelih standardov in normativov, pomanjkanja kadra ter nenehnih dodatnih nalog, ki se jim nalagajo vedno znova. Opozorila je, da se položaj le še poslabšuje, saj se dnevno spoprijemajo z odhodi medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v tujino ali iz poklica.

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je javnosti danes posredovala tudi nekatere podatke o pomanjkanju medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Sloveniji, ki temeljijo na podatkih razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego pri ministrstvu za zdravje.

Primanjkljaj kadra
Analiza podatkov, ki temeljijo na metodi Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege, po njihovih navedbah kaže, da pomanjkanje kadra v zdravstveni negi opažamo že od leta 2007. Takrat je bilo pomanjkanje izvajalcev zdravstvene nege 21,46-odstotno. V letu 2015 je bil ta primanjkljaj 24,9-odstoten, leta 2016 pa že 25,4-odstoten.

Po besedah predsednice Zbornice – Zveze Monike Ažman povečanje potreb po dodatnem kadru v zdravstveni negi izhaja iz povečanih potreb pacientov in povečane zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege. Visoko pomanjkanje izvajalcev zdravstvene nege pa vpliva na kakovost zdravstvenih storitev in na varnost pacientov ter posledično na slabše izide zdravstvene obravnave.

Ažmanova opozarja tudi, da zaposleni v zdravstveni negi delajo po zastarelih standardih in normativih iz leta 1984, ki bi jih bilo treba nujno posodobiti. Obstoječi namreč vsebinsko ne ustrezajo več današnjim potrebam. Zato je tudi Ažmanova pristojno ministrstvo znova pozvala k sprejetju pripravljenih poklicnih aktivnosti in kompetenc v zdravstveni negi.