V bolnišnici so prepričani, da je izguba 1,042 milijona evrov kljub izpadu dohodkov velik dosežek, je novinarjem dejal direktor bolnišnice Janez Lavre. Zaradi 6,3 odstotka nižjih cen zdravstvenih storitev so imeli v bolnišnici za 2,2 milijona evrov izpada prihodkov. Sprva so bili sicer prihodki predvideni v znesku 37 milijonov evrov, izguba pa se je zaradi ukrepov zmanjšala za milijon evrov.

V koroški bolnišnici že več let skušajo privarčevati pri različnih stroških, med drugim so v zadnjih petih letih pri zdravilih in materialu prihranili okoli tri milijone evrov, po mnenju vodstva bolnišnice pa bo treba še več prihraniti pri stroških dela.

Tako med drugim s 1. oktobrom plačujejo dežuranje po referenčnem količniku, do konca leta pa bodo število zaposlenih zmanjšali za pet, in sicer zaradi upokojitev in izteka pogodb za določen čas.

Za urgentno službo jih bo dovolj
A del zdravnikov se z nekaterimi varčevalnimi ukrepi ne strinja, zato je 22 zdravnikov od 74, ki dežurajo, umaknilo soglasja za dežuranje s 1. novembrom letos, pri čemer gre večina za zdravnike z oddelkov za ginekologijo, travmatologijo ter splošno in abdominalno kirurgijo. Lavre je ob tem zagotovil, da bo zdravnikov za zagotavljanje urgentne službe dovolj.

Z nadaljnjimi ukrepi in ob konstruktivnem sodelovanju predstojnikov oddelkov, ki se po Lavretovih besedah zavedajo resnosti položaja, bodo izgubo lahko še znižali. Ob tem pa opozarja, da brez odprtja kolektivne pogodbe in delovnopravne zakonodaje na nekaterih področjih, kljub znanju, ki ga ima, dolgoročno ne morejo uravnotežiti poslovanja. Dodaja še, da so "stisnjeni ob zid in tla" ter da je slovenjgraška bolnišnica ena tistih, ki so podcenjene.

Povedal je, da v tem trenutku nima zagotovil, da bi lahko povedal, kako bo s plačami 10. novembra in 10. decembra. Te so tako po njegovih besedah negotove "v polni višini". Bolnišnica mesečno za plače potrebuje 1,7 milijona evrov.

Ničle še ne bodo dosegli
Z varčevanjem so izgubo zmanjšali tudi v ptujski bolnišnici. Medtem ko so polletni rezultati prikazovali 424.000 evrov minusa, se je ta po osmih mesecih znižal na 392.000 evrov. Po besedah predsednika sveta zavoda Dušana Jošarja dodatni ukrepi že kažejo nekatere rezultate, a bo treba vložiti še več naporov v to, da bi bolnišnica prišla na zeleno vejo.

Možnosti vidi predvsem v povečanju izpolnjevanja zastavljenih zdravstvenih programov, notranje rezerve pa obstajajo zlasti pri materialnih stroških. Se pa zaveda tudi slabšega scenarija, če bi ministrstvo za finance potrdilo odločitev Dursa, ki je pred časom ugotovil nepravilnosti pri izplačevanju plač prek pogodb samostojnih podjetnikov, zaradi česar jim zdaj grozi plačilo 550.000 evrov.

Poslovni izid bi na Ptuju do konca leta še lahko nekoliko popravili, težko pa se bodo približali ničli, saj so v prvi polovici letošnjega leta dobili za kar 800.000 evrov manj avansiranih sredstev. Pred kratkim je bolnišnica sicer dobila tudi 800.000 evrov premostitvenega posojila, kar pa je milijon evrov manj, kot so želeli. Denar so že porabili za poplačilo zapadlih obveznosti, starih več kot 60 dni, a ne v celoti.

Država bo Izolčanom le posodila denar
Na sestanku med ministrstvom za zdravje, ministrstvom za finance in bolnišnico Izola pa je le prišlo do dogovora, da bo bolnišnica iz državne zakladnice dobila dva milijona evrov posojila. Gre za likvidnostno posojilo za poplačilo najbolj nujnih zapadlih obveznosti, so sporočili z ministrstva za zdravje.

Ob tem so na ministrstvu poudarili, da od bolnišnice zahtevajo dosledno izvajanje sanacijskega programa, ki ga bo država tudi natančno spremljala. "V primeru uspešnega izvajanja sanacijskih ukrepov bo imela Splošna bolnišnica Izola možnost pridobitve dodatnih sredstev iz naslova likvidnostnega kredita tudi v prihodnje," so zapisali na ministrstvu.