Znižanje deleža kadilcev med Slovenci stroka pripisuje predvsem rednemu zviševanju obdavčitve tobačnih izdelkov in pred sedmimi leti uvedeni prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih.

Kajenje je dovoljeno le še v posebnih prostorih nastavitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so višji davki učinkovit ukrep za zmanjševanje kajenja, še zlasti pri prebivalcih z nižjimi dohodki. Tako ugotavljajo, da višanje davka v državah z visokimi dohodki, ki podraži tobačne izdelke za 10 odstotkov, zmanjša porabo tobaka za 4 odstotke, v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki pa za okoli 5 odstotkov. Med mladimi in revnimi prebivalci je učinek še od 2- do 3-krat večji.
Ministrstvo zadovoljno z učinki zakona
Na ministrstvu za zdravje pa ob sedmi obletnici prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih poudarjajo, da se je po uvedbi tega ukrepa izpostavljenost ljudi tobačnemu dimu pomembno zmanjšala. Največji upad izpostavljenosti tobačnemu dimu se kaže v gostinskih lokalih, zmanjšala pa se je tudi izpostavljenost na delovnih mestih in v stanovanjskih prostorih.

Po uvedbi ukrepa so zabeležili šestodstotni padec hospitalizacij zaradi akutnega miokardnega infarkta glede na leto dni pred uvedbo, so sporočili z ministrstva. Ob tem so dodali, da do velikega upada prometa v lokalih ni prišlo.

Gostinci bi dovolili vnos pijače v kadilnico
A s tem se ne strinjajo v sekciji za gostinstvo in turizem pri obrtno-podjetniški zbornici. Po njihovih besedah se je zgodilo ravno obratno - protitobačna novela je močno vplivala na upad prometa, zlasti v lokalih na podeželju in v lokalih, ki nudijo zgolj pijačo. Številnim gostincem naj bi zato grozilo ukinjanje delovnih mest ali celo zaprtje lokala.

Predsednik sekcije Mate Matjaž zato predlaga, da bi se gostom moralo dovoliti, da si v kadilnico odnesejo pijačo. Predlaga tudi spremembo po njegovi oceni preostre dikcije, ki za zaprt javni ali delovni prostor šteje prostor, ki ima streho in popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten.

Kadi četrtina mladih
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da se je delež kadilcev znižal tudi v nekaterih starostnih skupinah, vendar ne med najmlajšimi, starimi od 15 do 24 let, med katerimi ostaja delež kadilcev okoli 25 odstotkov.

Protitobačna zakonodaja je dvignila starostno omejitev za nakup tobačnih izdelkov na 18 let, vendar je med 15-letniki poskusil kaditi vsak drugi, vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa kadi skoraj vsak peti. V zadnjih letih se delež kadilcev med moškimi in fanti ne spreminja, med dekleti in ženskami pa povečuje.

Deset smrti kadilcev na dan
Zaradi kajenja vsako leto v Sloveniji umre skoraj 3600 ljudi ali deset na dan. Kadi približno vsak četrti Slovenec, star od 15 do 64 let, več moških kot žensk.

Po anketi iz let 2011/2012 v Sloveniji kadi več moških (skoraj 27 odstotkov) kot žensk (21 odstotkov). Delež kadilcev je najnižji med najvišje izobraženimi in znaša okoli 15 odstotkov. Nekaj manj kot 80 odstotkov kadilcev kadi redno, to je vsak dan. Zaradi bolezni, povzročenih zaradi kajenja, umre približno polovica kadilcev.

Slovenski kadilci tako umirajo v povprečju 15 let prej kot nekadilci, številna leta pred smrtjo pa preživijo slabega zdravja. Kajenju pripisujejo vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 30 do 44 let in vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 45 do 59 let. Glede kajenja je Slovenija v povprečju držav članic EU-ja.

Med 34 evropskimi državami se Slovenija glede na uveljavljene ukrepe nadzora nad tobakom uvršča šele na 20. mesto. Cene tobačnih izdelkov so še vedno med nižjimi, cenovna dostopnost pa med višjimi v EU-ju.

Škodljive so tudi elektronske cigarete
NIJZ opozarja tudi pred škodljivostjo elektronskih cigaret, ki uporabniku omogočajo vdihavanje nikotina, arom ali drugih snovi. Tekočina za elektronske cigarete in aerosol namreč poleg nikotina in arom vsebujeta vlažilce (propilen glikol, glicerin), lahko pa tudi rakotvorne, dražilne ali strupene snovi.

Varnost dolgoročne uporabe elektronskih cigaret še ni znana, zato jo še posebej odsvetujejo mladostnikom, nosečnicam, bolnikom s kroničnimi obolenji, predvsem dihal, in nekadilcem.