Da bi strokovnjaki iz tujine lahko čim prej začeli delati v Sloveniji, je ministrstvo pripravilo spremembo zakona o zdravniški službi, ki naj bi ga vlada obravnavala že prihodnji teden. V parlamentarni postopek naj bi spremembe zakona šle po nujnem postopku. Vsi pa si želijo, da bi ga državni zbor (DZ) sprejel še pred 8. julijem. Če bodo spremembe potrjene v DZ-ju, naj bi iz ZDA prišla otroški kardiolog in kardiokirurg.

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni je sicer že potrdil sodelovanje z ameriškima strokovnjakoma, ki naj bi delo začela opravljati s 7. julijem, takrat UKC Ljubljana namreč zapušča še zadnji otroški kardiolog. Po tej zakonodaji bi lahko bodisi v UKC-ju Ljubljana bodisi na nacionalnem inštitutu zaposlili tudi zdravnika iz BiH-a, ki naj bi bil pripravljen priti v Ljubljano, a se je zapletlo ravno s pogoji za delo v Sloveniji in zakonodajo.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved priznava, da je prihod tujih strokovnjakov povezan tudi z dinamiko sprejemanja spremembe zakona. Čeprav imajo zagotovilo, da ameriška strokovnjaka prideta, obstaja še kar nekaj pogojnikov.

Neživljenjska zakonodaja
Medvedova je opozorila, da je trenutna ureditev o potrebnih poklicnih kvalifikacijah za zdravnike, ki niso iz EU-ja, neživljenjska. Po predlogu sprememb, ki so po njenih besedah usklajene z zdravniško zbornico, pa bo lahko minister za zdravje v izjemnih primerih izdal odločbo, s katero bodo specialisti iz tretjih držav, ki imajo posebno strokovno znanje, začasno opravljali zdravstvene storitve v Sloveniji.

"Gre za izjemne primere, ko javni zavodi s slovenskimi strokovnjaki ne morejo zagotavljati neprekinjene zdravstvene dejavnosti in je s tem tvegano ogrožanje življenj ali huda okvara zdravja bolnikov," je poudarila državna sekretarka.

Od teh zdravnikov ne bodo zahtevali visokega znanja slovenskega jezika, vendar pa bo moral izvajalec zagotoviti komunikacijo med zdravnikom in bolnikom ter njegovimi svojci v slovenskem jeziku, prav tako bo morala biti ustrezno prilagojena vsa medicinska dokumentacija, da jo bodo vsi razumeli.

Zdravnik bo lahko v Sloveniji deloval največ eno leto, če bo prejel vabilo iz terciarne zdravstvene ustanove in če bodo za njegovo strokovno znanje jamčili trije zdravniki v Sloveniji, od tega nacionalni koordinator za to specializacijo in specialista mentorja, ki morata imeti vsaj 15 let izkušenj.

UKC spremembe zakonodaje podpira
Pobude za sprostitev zakonodaje podpirajo tudi v ljubljanskem kliničnem centru. Opozorili so, da je v Sloveniji in v tujini kadrov, kot so srčni kirurgi za otroke in specialisti pediatri kardiologi, malo, če pa se jim ponudi možnost za zaposlitev, naletijo na zakonske ovire.

Ravno zaradi zapletov s pogoji za delo v Sloveniji in zakonodajo je v četrtek strokovna direktorica pediatrične klinike UKC-ja Ljubljana Anamarija Meglič vodstvo kliničnega centra prosila za takojšnjo razrešitev. Vodstvo je njen odstop sprejelo, strokovno vodenje klinike pa je po pooblastilu prevzel njen zdajšnji namestnik Janez Jazbec.

"Sprememba zakona ne more rešiti akutnega pomanjkanja kardiologov"
Na razloge za odstop Megličeve z mesta strokovne direktorice pediatrične klinike se je odzvala tudi Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik: "Odgovorni v UKC-ju Ljubljana bi morali dobro poznati zakonodajo, ki ureja zaposlitev tujih strokovnjakov v Sloveniji, in bi morali vedeti, da za hitro reševanje pomanjkanja zdravnikov ne moremo angažirati specialistov, ki niso iz držav EU-ja, Evropskega gospodarskega prostora ali Švice."

Spomnila je, da je zaradi omejitev, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja, predsedniku sveta Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni Igorju Gregoriču omenila, da bi lahko vlada po nujnem postopku sprejela novelo zakona, s katero bi omogočila vsaj srednjeročno rešitev za kakovostno in varno zdravstveno oskrbo otrok. "Vendar sprememba zakona ne more rešiti akutnega pomanjkanja kardiologov na pediatrični kliniki, prav tako pa ne bo mogla biti osnova za dolgoročno ureditev kardiokirurške obravnave teh otrok," je poudarila.

Ob tem je dodala, da je zbornica pri pripravi sprememb zakonodaje s svojo strokovno službo intenzivno sodelovala. Pripombe so morali pripraviti "pod nujno" v istem dnevu, ker naj bi predlog šel na četrtkovo sejo vlade, a se to ni zgodilo, je dejala.