Sindikati zdravstva in socialnega varstva imajo dve zahtevi. Prva je takojšen začetek pogajanj za vsa delovna mesta v zdravstvu in socialnem varstvu, v skladu z Dogovorom o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in nadaljevanju pogajanj, sklenjenem novembra 2021. Druga zahteva je sprejetje standardov in normativov v zdravstvu in socialnem varstvu v skladu s stavkovnimi sporazumi iz leta 2018.

Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič je pojasnila, da so v prvem krogu pogajanj, ki so se končala novembra lani, skupaj z vladno stranjo ugotovili, da je nujno odpraviti nesorazmerja pri vrednotenju med posameznimi delovnimi mesti in poklicnimi skupinami, vključno s plačno skupino J, ki so nastala v okviru teh ali predhodnih pogajanj. "Dogovorili smo se, da se drugi krog pogajanj začne najpozneje 15. januarja 2022 in konča do 24. aprila 2022, Vlada RS pa ta dogovor krši," je dodala.

"Sindikati smo vladno stran večkrat pisno pozvali k začetku drugega kroga pogajanj, vladna stran pa z obvestilom o nepričetku drugega kroga pogajanj neposredno krši sklenjeni dogovor, ki ima naravo kolektivne pogodbe in katerega kršitev ima za posledico tudi plačano stavko v obeh dejavnostih," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Ogorčeni nad dvigom plač zdravnikov in zobozdravnikov

Poudarili so, da je vlada že sprejela pogajalska izhodišča za pogajanja o spremembah v okviru kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, in sicer vsem enako in vsem za šest plačnih razredov, pogajalskih izhodišč za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege pa ne.

"Potezo vladne strani razumemo kot ponižujoč odnos do vseh preostalih zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki niso zdravniki in ki kljub reševanju epidemiološke situacije ali ravno zaradi tega vlagajo maksimalne napore pri opravljanju svojega poslanstva," so zapisali.

Po navedbah sindikatov je novembrski dvig plač povzročil nastanek plačnih nesorazmerij znotraj timov in namen nadaljevanja pogajanj "je bil odprava teh nesorazmerij z dvigom plač tistim zaposlenim, ki v pogajanjih leta 2021 niso bili deležni dviga plač ali pa je bil ta dvig minimalen".

Ocenjujejo, da je vlada v že tako težke delovne razmere s svojim neupoštevanjem pozivov k pogajanjem vnesla nemir in povzročila krhanje medsebojnih odnosov v timu in s tem še dodatno spodbudila zaposlene, da odhajajo iz obeh dejavnosti. "Sindikati vladne nepripravljenosti na začetek pogajanj ne moremo razumeti drugače, kot da gre za namensko rušenje sistema javnega zdravstva in socialnega varstva," so zapisali.

Stavko so sicer napovedali sindikat zdravstva in socialnega varstva, sindikat zdravstva in socialnega skrbstva, sindikat delavcev v zdravstveni negi, sindikat medicinskih sester Florence, sindikati v zdravstvu Slovenije Pergam in sindikat kliničnega centra Ljubljana, sindikat farmacevtov Slovenije, sindikat laboratorijske medicine, sindikat sevalcev ter sindikat centrov za socialno delo.

Po oceni ministrstva za delo ni razlogov za stavko sindikatov zdravstva in socialnega varstva

Na ministrstvu za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti so dejali, da si vseskozi prizadevajo, da se pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva čim prej nadaljujejo. "Zato menimo, da razlogov za stavko ni, in upamo, da do nje ne bo prišlo," so zapisali. Opozarjajo, da prekinitve pogajanj in stavke pomenijo, da bodo nujno potrebne rešitve sprejete pozneje.

Spomnili so, da so sindikati že sklenili dogovor, ki prinaša dvig najnižjih plač zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu. Dogovorjene spremembe prinašajo višje prejemke za okoli 35.000 zaposlenih. Skupaj z ministrstvom za zdravje so tudi že pripravili usklajena stališča za nadaljevanje pogajanj, ki pa jih mora še sprejeti vlada.

"Na ministrstvu torej vse napore usmerjamo v rešitev zatečenega stanja. Vendar pa se zavedamo, da bomo pri tem uspešni le, če bodo rešitve plod sodelovanja s stroko in zaposlenimi oz. sindikati. Zato predlagamo, da se čim prej vrnemo za isto mizo. Prekinitve pogajanj in stavke namreč pomenijo le to, da bodo nujno potrebne rešitve pozneje sprejete," so poudarili.

Ministrstvo za zdravje: Trudimo se za tvoren dialog z vsemi sindikati

Ministrstvo za zdravje ob napovedi stavke sindikatov zdravstva in socialnega zdravstva poudarja, da se trenutno v zdravstvu soočajo z izjemnimi razmerami zaradi nove koronavirusne različice omikron, ne glede na to pa se z vsemi sindikati trudijo voditi tvoren in konstruktiven pogajalski dialog. Verjamejo, da bodo v kratkem sedli za skupno mizo.

Kot so pojasnili, je ministrstvo za zdravje izhodišča za pogajanja že posredovalo v vladno obravnavo in upajo, da bodo čim prej uvrščena na dnevni red ter potrjena.

Po njihovih navedbah se trudijo tvoren pogajalski dialog voditi z vsemi sindikati. "To velja tudi za sindikate zdravstva in socialnega varstva, kar smo dokazali z uspešno parafiranim sporazumom v mesecu novembru. Verjamemo, da bomo v kratkem sedli za skupno mizo in vodili vse potrebne aktivnosti glede pogajanj," so navedli. "Vsi skupaj pa moramo na prvo mesto postavljati bolnika in nemoteno oskrbo prebivalcev, kolikor je to v danih epidemioloških razmerah mogoče," so še zapisali na ministrstvu.

Vlada je začela pogajanja z zdravniki za dvig najvišjih plačnih razredov

Medtem je vlada že začela s pogajanji z zdravniki. Sindikati, ki zastopajo zdravnike in zobozdravnike, so namreč z vladno stranjo začeli pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Pogajalska izhodišča vlade so sicer ocenjena na okoli 111 milijonov evrov letno. Kot je za navedla predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič, bodo pogajanja o kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike nadaljevali v ponedeljek. Vlada naj bi v izhodiščih, ki jih je sprejela prejšnji teden, predlagala dvig šestih plačnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike. Izhodišča vlade sicer med drugim še določajo novo najvišjo omejitev glede uvrstitve v plačni razred, in sicer 63. plačni razred.

Dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike za šest plačnih razredov dopušča zadnji interventni zakon za omilitev posledic epidemija covida-19 (PKP 10) in velja do 31. decembra 2022. Vsi javni uslužbenci, torej tudi zdravniki in zobozdravniki, so do te spremembe namreč lahko dosegli največ 57. plačni razred, višji plačni razredi pa so bili "rezervirani" za funkcionarje.

V 57. plačnem razredu je okoli 2500 zdravnikov, to je 36 odstotkov od skupno okoli 6900 zdravnikov, poroča portal N1. Kot še navaja, je pričakovati, da bo sporazum z ministrstvom za zdravje največ prinesel najbolje plačanim zdravnikom, a tudi drugi si lahko obetajo visok skok po plačni lestvici. Vladni okvir zvišanja bi namreč pomenil povprečno zvišanje mesečne plače za okoli 1340 evrov na zdravnika.

Predsednik največjega zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je takoj po sprejetju vladnih izhodišč izrazil pričakovanje, da bi se pogajanja končala konec meseca. Izhodišča Fidesa pa so po navedbah Kuštrina okviru možnosti, ki jih daje dvig plačnega stropa z desetim interventnim zakonom, in naslavljajo vse slovenske zdravnike in zobozdravnike.

Kot je navedel, je nujno prisluhniti in ustrezno spodbuditi mlade, v okviru možnosti interventnega zakona pa nasloviti izkušene zdravnike, ki so na vrhuncu svojih moči in na katerih sloni kakovostna medicina, ki je gonilo napredka in predstavlja jedro javnega zdravstvenega sistema.

Fides Poklukarju očita zavlačevanje, glavni odbor sindikata pa se je preoblikoval v stavkovni odbor

Kljub temu so iz Fidesa zvečer sporočili, da se je glavni odbor sindikata na seji preoblikoval v stavkovni odbor. Ministru za zdravje Janezu Poklukarju očitajo, da zavlačuje z realizacijo zadnjega interventnega zakona za omilitev posledic epidemije covida-19, ki prinaša dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike.

"V Fidesu z obžalovanjem ugotavljamo, da minister za zdravje Poklukar, ki je bil od vlade določen kot vodja pogajalske skupine za realizacijo določbe v PKP-ju 10, kljub plebiscitarno izraženemu nezadovoljstvu zdravnikov in zobozdravnikov in zavezujočim sklepom izredne letne konference Fidesa ni prepoznal pomena čimprejšnje realizacije določbe v PKP-ju 10, s katero je vlada izkazala priznanje zdravnicam in zdravnikom za opravljeno požrtvovalno delo v dveh letih spopadanja z epidemijo," so zapisali v sindikatu.

Poklukarju, ki je novembra 2021 "pod pretvezo reševanja odhodov zdravstvene nege podpisal aneks kot splošni dvig plač za večino zaposlenih v zdravstvu, s poudarkom na vodstvenih delovnih mestih v zdravstveni negi", očitajo, da zavlačuje s sanacijo nastale nevzdržne situacije. Ob tem so spomnili, da je vlada že pred več kot tednom dni potrdila pogajalska izhodišča za pogajanja z zdravniškimi sindikati.

Za preoblikovanje v stavkovni odbor so se odločili, ker Poklukarjevo ravnanje vidijo kot izraz nezaupanja in nespoštovanje do zdravnikov. O nadaljnjih korakih se bodo odločili po ponedeljkovem nadaljevanju pogajanj, so še zapisali v sporočilu za javnost.