Lymska borelioza se pojavlja celo leto, najpogostejša pa je od februarja do novembra. Mile zime in vlažne pomladi okrepijo dejavnost klopov. Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.

Porast lymske borelioze je letos razširjena po vsej Sloveniji, največ bolnikov pa sodi v starostno skupino od 55 do 74 let.

Za klopnim meningoencefalitisom zbolelo 68 ljudi
Za klopnim meningoencefalitisom, ki se tudi prenaša z ugrizom okuženega klopa, pa je letos do 7. julija zbolelo 68 ljudi, lani v vsem letu 104. Gre za virusno bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, ohromelost, medtem ko odstotek ali dva odraslih bolnikov umreta. Za klopnim meningoencefalitisom so letos zboleli bolniki v vseh zdravstvenih regijah, razen v novomeški.

Kako se zaščitimo pred klopi?
Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja okužbe z boleznimi, ki jih povzročajo klopi, sta preprečevanje ugriza klopa in hitra odstranitev že prisesanega klopa. Na NIJZ-ju ljudem svetujejo, naj zlasti v gozdu nosijo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, prav tako naj uporabljamo sredstva, ki odganjajo klope.

Ob vrnitvi iz narave naj temeljito pregledajo telo, pozorni naj bodo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.

Priporočljivo je cepljenje
Stroka cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu priporoča vsem prebivalcem Slovenije od enega leta starosti. "Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, lahko pa tudi pozneje. Če začnemo cepljenje pozneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitno raven protiteles," so navedli na spletni strani NIJZ-ja.