Po septembrski zavrnitvi je danes članom sveta zavoda predložil sanacijski načrt z nekaterimi dopolnitvami, s katerimi je poskušal nazorneje predstaviti načrtovane prihranke in dodatne prilive. A je tudi tokrat opozoril, da je z gotovostjo težko govoriti. "To je le projekcija. Če z interventnim zakonom pridobimo potrebnih 5,5 milijona evrov za pokritje izgube iz preteklih let in če nam uspe v treh mesecih, kolikor nam jih še preostane do konca leta, realizirati 45 odstotkov varčevalnih ukrepov, lahko dosežemo uravnotežen poslovni rezultat," je pojasnil direktor Vojko Flis.

V kliničnem centru nameravajo varčevati predvsem pri stroških materiala in storitev, kjer so varčevalni ukrepi skupno ovrednoteni na 5,85 milijona evrov. Največ prihrankov pričakujejo na področju nabave zdravil, prav tako naj bi prihranili med drugim z zmanjšanjem zalog in odločnejšim pristopom v pogajanjih o javnih naročilih. Vse to je stvar pogajanj in izida še ni mogoče napovedi.

Racionalizirali naj bi porabo stekleničene vode, količinsko načrtovanje obrokov, nabavo strokovne literature in obseg fotokopiranja. Prihranke med drugim načrtujejo še s pravočasno odjavo bolnikov iz bolnišnice, z novim razpisom za storitve varovanja in čiščenja ter z zmanjšanjem obsega vzdrževanja linearnih pospeševalnikov, vse dokler ne bo onkološki oddelek zaživel v polnem obsegu.

Načrtovane investicije
Po drugi strani so črtali vse načrtovane investicije letos, čeprav so nekatere nujno potrebne. Flis je predlagal članom sveta zavoda, da na eni izmed prihodnjih sej opravijo ločeno razpravo o investicijah, prav tako je o nujnih potrebah obvestil ministrstvo za zdravje. "Odgovor še čakamo," je dejal.
Številni člani sveta zavoda so znova izrazili ogorčenje, ker so bili tako pozno obveščeni o izgubi. "Zakaj se niso ti ukrepi izvajali že prej," je vprašal predsednik sveta zavoda Ljubo Germič.

Flis mu na to vprašanje ni znal odgovoriti. Direktorski položaj je zavzel sredi poletja, prej pa je bolnišnico eno leto vodil vršilec dolžnosti direktorja Janez Lavre. "Odkar sem sam prevzel to mesto, smo sprejeli že kar nekaj ukrepov. A nekatere stvari zahtevajo svoj čas. V zvezi z nabavo dragih zdravstvenih materialov recimo nimamo primerjave. Ne vemo, kje se gibamo s cenami v primerjavi z drugimi državami. Zato smo se dogovorili za sestanek z vodstvom kliničnega centra v Gradcu, da primerjamo cene," je pojasnil Flis.

Sanacijski načrt
Za članico sveta zavoda Barbaro Tiselj je bil spisani sanacijski načrt še vedno premalo utemeljen. "Ukrepi niso jasno navedeni, niso merljivi, niso časovno opredeljeni, preveč je osredotočanja na zunanje dejavnike, na katere nimate vpliva," je menila.

Na koncu so člani sveta zavoda s sedmimi glasovi sanacijski načrt vendarle potrdili. "Dal sem glas za ta načrt samo z enim razlogom, da ga boste uresničevali," je vodstvu UKC-ja Maribor povedal Germič. "Upam, da bom pozitivno presenečen, ko bomo obravnavali poročilo o realizaciji," je dodal.

Med tveganji, ki bi lahko ogrozila izvedbo sanacijskega načrta, je Flis navedel napovedano stavko zdravnikov, zaradi katere ne bodo mogli izvesti enkratnih dodatnih programov v načrtovanem obsegu, ter morebitne tehnične okvare. "85 odstotkov opreme v ustanovi je iztrošene in zelo dragi aparati se nam kvarijo. To se lahko zgodi v hipu in na to nimamo vpliva, popravila pa stanejo," je še pojasnil.