"Ena največjih težav je, da bi imeli vsi dostop do vsega. Vendar imamo pravice, nimamo pa dobrin," je prepričan ekonomist Maks Tajnikar, ki je po naročilu pripravil študijo o zdravstveni reformi. Prepričan je, da je težava neizvedljivost sistema.

Ministrica bi ukinila zavarovalnice
Medtem ministrica Milojka Kolar predlaga ukinitev zavarovalnic. "S tem bi prišel v sistem denar za obratovalne stroške, vinjete, vse, kar počnejo zavarovalnice." Sama je kot vodja Vzajemne delovala v skladu s tržnimi zakonitostmi, vendar opozarja, da so že tedaj zavarovalnice s provizijami prevzemale omejen obseg zavarovancev.

"Uspelo mi je dobiti in zagotoviti 33 milijonov evrov dodatnega denarja, zgradili smo deset urgentnih centrov, sanirali vodovod, uvedli e-recept," svoje uspehe v mandatu našteva ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Kot pravi, ni nujna reforma, ki je pogosto neprava beseda, saj je treba sistem samo popraviti, saj je v osnovi dober.

"Ministrica je pri urgentnih centrih odpovedala"
"Ministrica je odpovedala, ko je bilo treba urgentnim centrom dati vsebino. Danes so dodatni strošek brez pravega življenja," odgovarja zdravnica Alenka Forte, specialistka interne medicine, ki je sodelovala pri pripravi interpelacije zoper ministrico, ki jo je pripravil SDS.

Kritičen do ministrice je tudi nekdanji minister Tomaž Gantar, ki je v prispevku za Tarčo dejal: "Brez dvoma je ministrica zelo delavna, težavo pa ima s prioritetami, saj se loteva tem, ki jih je treba rešiti, niso pa ključne v tem trenutku, ko nam dejansko javno zdravstvo polzi med prsti. To je podobno, kot če bi ti gorela hiša, ti pa začneš popravljati in barvati pročelje. Tega se pač ne dela."

Zdravje in posledično razmere v slovenskem zdravstvu so tema, ki se dotika vsakega med nami od zibelke do groba. Zato niti ni čudno, da ima vsak med nami o tej temi svoje izkušnje in svoje mnenje. Politika pa, ko razmere dosežejo neko kritično točko, vse skupaj strne v odpoklic trenutnega zdravstvenega ministra oziroma tokrat ministrice.

Eden glavnih očitkov tokratni ministrici za zdravje je, da še vedno ni pripravila zdravstvene reforme niti posledično predlagala sprememb ustrezne zakonodaje. Zato ne preseneča, da so se izhodišč in celo predlaganih sprememb zakonov lotili drugi akterji v zdravstvu: zdravniki, njihov sindikat, ekonomisti, strokovnjaki s področja zavarovalništva in politiki, seveda vsak s svojim interesom.