Direktorica Slovenija-transplanta Danica Avsec je za MMC povedala, da je bila transplantacijska dejavnost celo učinkovitejša v letu 2020 kot v letu 2019: "Lani smo se morali zelo potruditi, da nam je uspelo transplantacijsko dejavnost ohraniti na enaki ravni oz. je bila celo boljša kot leto pred tem. Slediti smo morali hitro spreminjajočim se priporočilom, potrebna pa je bila tudi motivacija znotraj zdravstva, iskanje kadra in resursov. Velika težava je pomenila premestitev kadra v delo covidnih oddelkov. Gre za zdravstveno osebje, ki dela v intenzivnih terapijah. Tako donorski program kot tudi kirurški del sta bila najbolj prizadeta zaradi te nove situacije."

Transplantacijska medicina je sestavljena iz donorskega in transplantacijskega programa. Kot je znano, je donorski program prvi pogoj za transplantacijsko medicino in se izvaja v enotah intenzivne terapije. Te so se, kot pravi direktorica Slovenija- transplanta, spreminjale v covidne oddelke, prav tako je bil kader iz preostalih intenzivnih terapij večinsko prerazporejen v covidne oddelke.

"Poleg tega je bila popolnoma nejasna situacija glede prenosa novega koronavirusa, da se ne bi prenašal z darovalca na prejemnika, kako zaščititi prejemnike, kaj narediti s tistimi, ki so preboleli covid-19 in bi bili lahko darovalci oz. tudi prejemniki. Veliko novih vprašanj. Treba je bilo postaviti razumno mejo med bolniki, ki so bili zdravljeni zaradi covida-19, in bolniki, ki čakajo na presaditev in so prav tako smrtno ogroženi, in zato ne opuščati te dejavnosti na prejemniški strani," pravi in dodaja, da se je zgodil tudi premik v številu možnih darovalcev organov, saj je bilo manj umrlih, ki bi lahko postali darovalci: "Iz podatkov ugotavljamo, da je bilo nekaj manj usodnih poškodb možganov in nekaterih drugih obolenj, ki lahko pripeljejo do darovanja."

Centri po Evropi zapirali vrata

Zavod RS Slovenija-transplant je od leta 2000 vključen v mednarodno fundacijo za izmenjavo organov Eurotransplant, v kateri medsebojno sodeluje osem evropskih držav. Zaradi epidemije covida-19 je tudi tu prišlo do velikih sprememb in ovir za normalno delovanje.

"Številni centri so popolnoma zaprli svojo dejavnost zlasti v prvem valu epidemije. V Nemčiji, ki je največja članica Eurotransplanta, so bile razmere velikokrat kaotične. Na Madžarskem so imeli stroga pravila in niso dovolili, da pridejo druge ekipe na odvzem organov, kar je sicer normalen način delovanja pri odvzemu srca in pljuč. Zato je bilo treba poiskati nove rešitve. Nastala je situacija, v kateri bi lahko dvignili roke in sklenili, da ne gre, kar je naredil marsikateri center v Eurotransplantu. V Belgiji so imeli že v prvem valu izjemno kritične razmere in jim je komaj uspelo minimalno izvajati transplantacijske dejavnosti. Mi smo tako donorsko kot transplantacijsko dejavnost obdržali v aktivni obliki in na to smo ponosni," pojasnjuje.

Koliko transplantacij se je zamaknilo zaradi covida-19, tudi zato, ker bi se morale opravljati v tujini?

"Večino transplantacij opravljamo v Sloveniji. V tujini izvajamo le program presaditev jeter za manjše otroke do 30 kg in tj. v Italiji, Bergam,u in program presaditev ledvic pri zelo majhnih otrocih v Gradcu. Gre za dolgoletno dogovorjena programa. Sicer pa se slovenski programi intenzivno razvijajo in od leta 2018 uspešno izvajamo tudi presaditve pljuč. Prej smo bolnike za presaditev pljuč pošiljali v Avstrijo, saj smo imeli dogovor s centrom na Dunaju. V bistvu ne iščemo nadgradnje programov v tujini, temveč sloni naš program na sodelovanju z Eurotransplantom in izmenjavi organov, ko gre za zelo nujno potrebne presaditve organov, kjer je časovna meja nekaj dni ali tednov, in ker želimo doseči optimalno ujemanje med lastnostmi organa darovalca in prejemnikom," opisuje položaj v Sloveniji.

Lani decembra so v UKC-ju Ljubljana presadili pljuča 34-letnemu bolniku z dokončno odpovedjo pljuč po prebolevanju covida-19. Kot je tedaj povedal predstojnik oddelka za torakalno kirurgijo Tomaž Štupnik, gre za prvo presaditev pljuč zaradi posledic te bolezni v Sloveniji in eno od okoli desetih na svetu.

Od preminulih s covidom-19 odvzemov organov za zdaj še ne izvajajo. Direktorica Slovenija-transplanta pravi, da je bilo veliko dilem glede varnih meril pri možni presaditvi organov covidnih bolnikov, in zato se o tem še pogovarjajo: "Če je bila umrla oseba pozitivna na virus SARS CoV-2, je kakršna koli presaditev neprimerna. Vprašanje je, koliko časa po bolezni oz. okužbi, če pride do smrtnega izida tudi zaradi drugega razloga, je treba počakati in določiti nujne preiskave v zvezi z novim virusom, da bi lahko odvzeli organe."

"V Sloveniji smo prišli do te stopnje, da smo presadili covidnemu bolniku pljuča, ki so mu odpovedala. Od pozitivnih na novi koronavirus pa ne jemljemo organov. Znanost gre naprej in ni se še rekla zadnja beseda, kakšna pravila bodo sprejeta. Vemo, da je potreben časovni zamik po prebolelem covidu-19, po več negativnih izvidih, da se nekdo lahko pojmuje kot darovalec. Praksa je v tujini enaka, veliko se še raziskuje," še poudarja.

Bolniki, ki čakajo na presaditev organa, ali bolniki s presajenimi organi so namreč zaradi jemanja zdravil za zaviranje delovanja imunskega sistema še posebej izpostavljeni tveganjem zaradi vsakovrstne okužbe, pa seveda tudi okužbi z novim koronavirusom.

Omejene dejavnosti za iskanje darovalcev

Epidemija covida-19, ki je v veliki večini upočasnila javno življenje, je vplivala na vse ravni dejavnosti v izvajanju donorskega programa. Kot pravi Avsec, so se morali "zateči v virtualni svet" tako glede medosebne komunikacije kot tudi iskanja novih informacij, izobraževanja.

Poleg tega je bilo zelo pomembno stalno ozaveščanje javnosti o izvajanju presaditev, varnosti in o rezultatih. "Motivacijo v profesionalnih krogih smo vzdrževali s videokonferencami in izobraževanji po spletu. Komunikacija z družino umrlih in pridobivanje soglasja sta zahtevala posebno pozornost in obzirnost, saj smo bili vsi vznemirjeni in prestrašeni zaradi nevarnosti, ki jih je prinašal virus, spremenjenih razmer, prepovedi obiskov in še posebej svojci tudi zaradi težav pri slovesu od umrle osebe," še pojasnjuje.

V letu 2020 je bilo manj opredelitev za darovanje po smrti, kar po njenih besedah pomeni pomeni, da so bili ljudje osredotočeni na nove težave oz. smo se iskali v novem načinu življenja. Sicer pa se je od leta 2004 za potencialne darovalce organov opredelilo okoli pol odstotka Slovencev.