Primer danes štiriletne Lare, ki je pravi medicinski čudež, saj je zaradi protiteles postala izredno slabokrvna, še preden se je rodila, je na novinarski konferenci ob 70. obletnici transfuzijske dejavnosti na Slovenskem izpostavila Liljana Kornhauser Cerar iz enote za intenzivno terapijo v porodnišnici Ljubljana. Življenje so ji rešili tako, da je še pred rojstvom prejela sedem transfuzij krvi, več transfuzij pa je potrebovala tudi po rojstvu.

Kornhauser Cerarjeva je opozorila na to, da krvodajalci rešujejo tudi številna življenja novorojenčkov in njihovih mater. "Med zdravili je kri tista, ki je najbolj življenjsko pomembna in ki je ne znamo nadomestiti z nobenim umetnim zdravilom." Ob koncu nosečnosti je posteljica organ, skozi katerega teče približno deset odstotkov krvi, ki ga prečrpa srce nosečnice. Če gre tu kaj narobe, lahko tako mama kot otrok izkrvavita v le nekaj minutah, je pojasnila in dodala, da so v takšnih primerih potrebne velike količine krvi.

100.000 darovalcev letno
Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije (RKS) Renata Brunskole je ponosno poudarila, da gre pri krvodajalstvu v Sloveniji za najbolj množično solidarnostno akcijo pri nas, saj letno daruje kri več kot 100.000 ljudi. Gre za več kot 42.000 litrov krvi letno, je poudarila in ob tem izpostavila vseslovensko akcijo Daruj energijo za življenje, ki je lani privabila novih 10.000 darovalcev.

Aleš Fischinger, specialist travmatolog s kirurškega oddelka za travmatologijo UKC-ja Ljubljana, se je v imenu urgentnega kirurškega bloka, ki je eden glavnih porabnikov darovane krvi, zahvalil vsem darovalcem krvi. "Mnogi kri dobijo zato, da se jim popravi krvna slika in lažje preživijo poškodbo, na stotine pacientov pa brez darovane krvi gotovo sploh ne bi preživelo," je opisal, kako darovalci krvi rešujejo življenja.

Zabodenemu rešilo življenje več kot 35 darovalcev
"Kritični bolniki se nas kirurgov in preostalega osebja večinoma zaradi šoka sploh ne spomnijo, se pa mi bolje spomnimo njih," je pojasnil kirurg Fischinger in izpostavil pacienta, ki mu je življenje rešilo več kot 35 darovalcev, saj so za operacijo in stabilizacijo njegovega stanja porabili več kot 35 vrečk krvi.

Pacient, ki je bil fizično napaden, je bil zaboden na devetih mestih po vsem telesu in vse rane so bile kritične in smrtno nevarne. Tako rekoč ni bilo vrste kirurga v kliničnem centru, ki ga ne bi operiral. Operirali so ga travmatolog, otorinolaringolog, kardiovaskularni, torakalni in abdominalni kirurg, sama operacija pa je trajala vso noč. "Vsakič ko je eden izmed kirurgov končal operacijo in povedal, da je krvavitev ustavljena, je reanimacijski anesteziolog, ki skrbi za to, da pacient dobi dovolj krvi, rekel: "Fantje, mislim, da še vedno nekje krvavi." In potem smo našli novo kritično točko in naslednji kirurg je začel operacijo," je bitko za pacientovo življenje opisal Fischinger in dodal, da je pacient preživel in se danes sprehaja nekje po Sloveniji.

Presaditve organov in tkiv
Brez darovalcev krvi presaditve organov in tkiv ne bi bile mogoče, pa je opozoril kirurg Ivan Kneževič, ki je specialist za transplantacije in vodja centra za transplantacijsko dejavnost v UKC-ju Ljubljana. Transplantacijska dejavnost je pri nas izredno visoko razvita in dosega sam svetovni vrh, recimo pri presaditvah srca, je poudaril Kneževič in dodal, da transplantacija niso samo presaditve organov, pač pa gre tudi za tkiva in celice. Transplantacijo dočaka od tretjine do polovice pacientov - odvisno od organa, ki ga čakajo, najbolj primanjkuje src, je še pojasnil.

V Sloveniji presajamo srca, jetra, ledvice, trebušno slinavko in pljuča v sodelovanju z AKH-jem Dunaj, je še pojasnil in nadaljeval, da so glede porabe krvi najzahtevnejše presaditve srca in jeter. Letno v Sloveniji presadimo več kot sto organov, številka pa iz leta v leto počasi raste, je sklenil.

Zgodovina transfuzijske medicine
Profesor z medicinske fakultete Primož Rožman je pojasnil, da smo v Sloveniji prehodili 70 let transfuzijske medicine, kar pomeni, da je pri nas transfuzijska medicina že zelo dobro razvita: "Transfuzijska medicina je ogledalo celotnega zdravstvenega sistema."

Zgodba s transfuzijo na Slovenskem se je začela davnega leta 1945, ko so prvič darovano kri shranili za pozneje. V času pred in med drugo svetovno vojno so sicer transfuzije že izvajali, a te so bile direktne iz žile darovalca v žilo bolnika, je pojasnil profesor in dodal, da so bili darovalci v teh primerih kar kirurgi ali drugo medicinsko osebje. Tako se je pogosto dogajalo, da je en kirurg daroval kri, drugi pa je operiral. "Takšen način seveda ne omogoča širše aplikacije dajanja krvi in žal so bile ravno vojne motiv, da so se metode shranjevanja krvi raziskale, s tem pa se je transfuzijska medicina razvila," je Rožman izpostavil tisoče ranjenih vojakov kot motor razvoja transfuzijske stroke.

Načelo solidarnosti, etika in morala družbe
Po drugi svetovni vojni pa se je transfuzijska medicina začela razvijati v smer, kot jo poznamo danes, temelječ na prostovoljnem neplačanem krvodajalstvu. "V Sloveniji zagovarjamo dve načeli, in sicer gre za načelo solidarnosti, ki odseva splošno stanje etike in morale v neki družbi, in v razvitem svetu bi moralo biti popolnoma jasno, da je to edini način krvodajalstva, ki omogoča dobro in varno oskrbo s krvjo," je izpostavil Rožman in opozoril še na drugo načelo samozadostnosti. "V Sloveniji smo že od vsega začetka samozadostni, še nikoli ni bilo treba uvoziti krvi iz tujine."

Tehnika se je razvijala naprej, najprej se je kri zbiralo v steklenice, potem smo prešli na plastiko, pozneje je bil izpopolnjen postopek shranjevanja krvi, ki danes že doseglo celih 42 dni, za določene produkte pa še dlje, je opisal načine shranjevanja in opozoril, da je darovana kri uporabljena tudi za pripravo zdravil, s katerimi oskrbujejo vso Slovenijo. "Kri in krvni proizvodi so danes varnejši kot kadar koli v zgodovini in jih imamo v Sloveniji dovolj, smo popolnoma samozadostni, na kar smo lahko ponosni," je dodal in opozoril, da imamo tudi vse kapacitete za samozadostnost pri proizvodnji zdravil iz krvi, a jih trenutno nekaj uvažamo.