Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Aleš Šabeder je na medijski konferenci predstavil poslovanje zavoda v preteklem letu, ko so iz tekočega poslovanja ustvarili za 33,5 milijona evrov minusa.
A ker je na pomoč priskočila država - dala je 80 milijonov sanacijskih evrov iz proračuna - je UKC na papirju izkazal 46,4 milijona evrov presežka.

Letos bodo po njegovih besedah ustvarili za okoli 15 milijonov evrov minusa, neuravnotežen poslovni načrt je omogočen z interventnim zakonom za sanacijo bolnišnic.

V sanacijskem programu, ki ga je v četrtek obravnaval svet UKC-ja in ga ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo na ministrstvu, so opredelili enostavne ukrepe, ukrepe na ravni klinik in ukrepe na ravni UKC-ja.

Kako bodo sanirali poslovanje
Med najpomembnejšimi ukrepi na ravni UKC-ja je izpolnjevanje letnega programa iz splošnega dogovora in enkratnega dodatnega programa v celoti. V preteklem letu namreč rednega programa niso realizirali v celoti, zaradi česar so ostali brez 11 milijonov evrov prihodkov.

Prav tako je Šabeder optimističen glede izpolnitve enkratnega dodatnega programa, saj je bil letos bistveno prej razpisan in so ga v prejšnjem mesecu tudi začeli izvajati. Povečati nameravajo število dnevnih bolnišničnih obravnav in skrajšati ležalne dobe.

Zavezani so k pravočasnemu plačevanju dobaviteljem. V skladu z interventnim zakonom je ta rok podaljšan na 60 dni, zaradi česar so dobaviteljem poslali anekse, da bi uskladili ta rok. Po Šabederjevih navedbah se je večina dobaviteljev na to pozitivno odzvala.

Kljub minusu bodo gradili, vlagali
Naložbe bodo načrtovali v skladu z razpoložljivimi sredstvi in brez zadolževanja, pri čemer je generalni direktor dejal, da je za prihodnjih pet let potreb po naložbah v vrednosti 220 milijonov evrov na ravni celotnega UKC-ja. V to sta všteti tudi dve novi stavbi. Skupaj z ministrstvom za zdravje bodo šli v energetsko sanacijo petih objektov. Letos imajo za naložbe na voljo 13 milijonov evrov lastnih sredstev, a prioritete še izbirajo.

Prav tako nameravajo bolje izkoristiti drago medicinsko opremo in operacijske dvorane. Te so v tem trenutku v dopoldanskem času 83-odstotno zasedene. Zavezali so se tudi k znižanju cen zdravstvenih materialov in zmanjševanju zalog. Šli bodo v prenove ključnih podpornih procesov, to je nabava in informacijski sistem financ.

Kot je dodal Šabeder, so vse sanacijske ukrepe - teh je v programu več kot 600 - ovrednotili, ocenili so tudi njihov finančni učinek v letih trajanja interventnega zakona. Takoj, ko bo ministrstvo potrdilo sanacijski program, pa bodo v UKC-ju začeli delo, je še napovedal.

Letošnje finance
Dotaknil se je tudi finančnega načrta in programa dela za letos. Načrtujejo 509 milijonov evrov prihodkov in 524 milijonov evrov odhodkov. Prihodki se bodo v primerjavi z lanskim načrtom povišali za pet odstotkov, za okoli pet odstotkov se jim bodo povečali tudi stroški dela, zlasti na račun dodatnega obsega in novih zaposlitev, medtem ko v ta načrt niso vključeni morebitni sistemski plačni ukrepi.

Nove zaposlitve bodo posledica vzpostavljanja dispečerskega centra in zato, ker letos od Zdravstvenega doma Ljubljana prevzemajo nujno medicinsko pomoč, s tem pa tudi 55 tamkajšnjih zaposlenih.

Šabeder je dejal, da so se vsa vodstva klinik podpisala pod sanacijski program in s tem jamčijo, da bodo izvedli te ukrepe. Kot je dejal, sodelovanje z vodstvi klinik poteka normalno, vsi pa morajo izpolniti cilje, sicer bodo sledile posledice.

Otroška srčna kirurgija
Dotaknil se je tudi sodelovanja s praško bolnišnico pri programu otroške srčne kirurgije. Glede na to, da se šestmesečno poskusno obdobje končuje, se z njimi pogovarjajo o nadaljnjem sodelovanju. A kot je dejal, v tem trenutku nima nobene informacije o tem, kako poteka vzpostavitev novega nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Če ta ne bo vzpostavljen do 1. maja, kot je bilo predvideno, bo UKC podaljšal pogodbo s Čehi, je zagotovil generalni direktor.

Strokovna direktorica Jadranka Buturović Ponikvar pa je pojasnila razmere na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo. Dejala je, da je vodenje oddelka prevzel Štefan Grosek. Razmere na oddelku so se po njenih zagotovilih stabilizirale, a je pomanjkanje specialistov intenzivistov še vedno precej kritično.

Tako so zdaj v dogovoru o pomoči hrvaških kolegov, ki bi premostili kadrovske težave do jeseni, ko bodo dobili na oddelku lastne nove specialiste. Kot je dejala, zdaj ministrstvo za zdravje obravnava vloge za dovoljenje hrvaških zdravnikov za delo pri nas. Podrobno sicer ne ve, kako bo z njimi vzpostavljeno sodelovanje, a naj bi bile pogodbe vzpostavljene na individualni ravni, ne pa na ravni bolnišnic. Prav tako so v dogovorih, da bo iz Srbije prišla zdravnica neonatologinja.