"Posamezne enote, ne samo otroška intenzivna terapija, ampak tudi kardiologija, kardiovaskularna kirurgija, pulmologija, otorinolaringologija ortopedija, dializa, transplantacija, urgenca, intenzivna interna medicina in druge, se spoprijemajo s kritičnim pomanjkanjem zdravnikov specialistov, medicinskih sester in še drugega kadra," so pojasnili v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.

Kot so v sindikatu zdravstvene nege povedali za Televizijo Slovenija, odhajajo ravno najbolj usposobljene medicinske sestre, ki skrbijo za najhuje bolne. Največ se jih za odhod odloči zaradi preobremenjenosti, obremenitve pa so v času dopustov še večje. Razpise za delo na najtežjih oddelkih ponavljajo tudi po šestkrat.

Zakaj odhajajo?
Neuradno je bilo tudi slišati, da bodo morali zaradi odhodov medicinskih sester, vsaj v poletnih mesecih, zapreti dele oddelkov. V UKC-ju so pojasnili, da zaradi pomanjkanja medicinskih sester niso zaprli nobenega oddelka ali dela oddelka. Če pa bodo med poletjem kakšen oddelek ali njegov del zaprli, pa da bo to posledica obnovitvenih del.

V UKC-ju pravijo, da razlogov za odhode ne poznajo, saj o tem nimajo pravice spraševati, vendar sklepajo, da "medicinske sestre iščejo ugodnejša delovna mesta, pogosto je razlog za odhod bližina doma, pogosti odhodi so v referenčne ambulante, urgentne centre ... Zelo težko najdemo tudi dodatna orodja, da bi jih zadržali. Razen z višjim plačilom, kar pa je skladno z zakonodajo o javnih uslužbencih zelo omejeno."

Najhuje je trenutno v šempetrski bolnišnici
A po opozorilih zbornice za zdravstveno nego v UKC-ju Ljubljana sploh ni najhuje. Po besedah predsednice zbornice Monike Ažman se trenutno z najhujšim kadrovskim pomanjkanjem spoprijemajo v šempetrski bolnišnici, saj jih tam primanjkuje kar 54 odstotkov. "V tej bolnišnici vsaka medicinska sestra, tehnik in babica dela za dva. Potrebovali bi še dodatnih 280 diplomiranih sester, tehnikov in babic," je povedala Ažmanova.

Tudi v UKC-ju Maribor glede na omenjeno kategorizacijo na bolnišničnih oddelkih primanjkuje 31 odstotkov ali okoli 400 medicinskih sester, v Sežani pa denimo 43 odstotkov. V ljubljanskem kliničnem centru jih na bolnišničnih oddelkih primanjkuje okoli deset odstotkov, a je to skupaj 340 zaposlenih.

Največ jih odide v Nemčijo in Avstrijo, nekatere tudi na drug konec sveta
V primerjavi s Slovenijo denimo v Nemčiji in Avstriji, kamor sestre najpogosteje odhajajo, prejemajo boljša plačila, pa tudi delovne razmere in obremenitve so bistveno drugačne, je dodala Ažmanova.

V zadnjih dveh letih je zbornica izdala potrdilo o dobrem imenu za 420 svojih kolegic in kolegov, pri čemer v Avstriji tega potrdila niti ne zahtevajo več, tako da v zbornici dnevnih migracij svojega kadra v tujino ne spremljajo. Poleg Avstrije in Nemčije se sestre množično odpravljajo na delo tudi v Anglijo, Avstralijo, ZDA in Novo Zelandijo. Pred kratkim pa je Ažmanova podpisala potrdilo o dobrem imenu celo za delo na Jamajki.

Kadrovska stiska se na primarni ravni rešuje z vpoklicem že upokojenih kolegic. Na bolnišnični ravni pa z nadurnim delom. Osebje iščejo tudi v državah nekdanje Jugoslavije, a kot opozarja Ažmanova, izpita iz aktivnega znanja slovenskega jezika, ki je potreben za delo diplomiranih medicinskih sester, ni preprosto opraviti.