V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor postopoma povečujejo obseg zdravstvenih storitev, ki so zastale pred dvema mesecema zaradi epidemije novega koronavirusa.

"Računamo, da bomo operativni program v maju izvedli nekje med 70 in 80 odstotki glede na lansko leto. Enako velja tudi za ambulantne obravnave. V juniju računamo, da se bomo že približali številki 90.000," je v izjavi za javnost dejal strokovni direktor Matjaž Vogrin.

"Vendar obsega, primerljivega z lanskim letom, ne bomo dosegli, saj obravnava bolnikov tako v ambulantnem delu kot v operativi zahteva dodatno previdnost – izpolnjevanje vprašalnikov, razkuževanje prostorov, dodatno zaščito zdravstvenih delavcev in bolnikov, tako da računamo, da bomo ob optimalnem stanju s previdnostnimi ukrepi lahko izvedli program nekje v 90 odstotkih," je pojasnil.

Načrtujejo dodatno delo v popoldanskem času in tudi ob sobotah, če bodo to dopuščale kadrovske in prostorske možnosti.

Število bolnikov s covidom-19 pri njih vztrajno pada. Prejšnji konec tedna so imeli hospitaliziranih le še devet bolnkov s to boleznijo, od tega so le trije potrebovali intenzivno zdravljenje.

Bolnišnice covid v postopnem zapiranju

Prejšnji teden so na sestanku na ministrstvu za zdravje dorekli izhodne strategije ob pojemanju epidemije covida-19. "Postopoma se bodo zapirale bolnišnice covid. Celjska bolnišnica se je že, sledi Golnik, nato UKC Maribor in zadnji UKC Ljubljana, seveda če bo število bolnikov s covidom -19 to dovoljevalo," je pojasnil Vogrin.

Če bo v določenem trenutku potrebnih več postelj za tovrstne bolnike, pa se bodo bolnišnice znova odpirale. "Menimo, da je ta izhodna strategija primerna. Zelo je pomembno tudi to, da smo natančno opredelili, kako bo treba zagotoviti kadrovsko pomoč tem bolnišnicam, ki so najbolj obremenjene, z vključevanjem kadra s primarne ravni in regionalnih bolnišnic," je še povedal Vogrin.

Na sestanku na ministrstvu so govorili tudi o naložbah v zdravstveno infrastrukturo, za kar so na voljo kohezijska sredstva. Na seznamu prioritet do leta 2023 so tudi nujni posegi v UKC Maribor. "Zelo smo veseli, da sta na prvih dveh mestih infekcijska klinika v Ljubljani in infekcijski oddelek v Mariboru, saj z gotovostjo lahko pričakujemo, da se bo kriza covida-19 nadaljevala še naslednje mesece, morda leta, hkrati pa nikoli ne vemo, kdaj bo prišlo do nove krize zaradi infektivnega obolenja," je dejal Vogrin.

O nujnosti obnove dotrajanega oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja so obvestili tudi podpredsednico vlade in kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec, ki se je prejšnji teden mudila na obisku v UKC-ju Maribor.

Obseg dela med drugim pospešeno krepijo na oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo, kjer so v času epidemije covida-19 operirali le najnujnejše bolnike, predvsem tiste z rakavimi obolenji, zdaj pa postopno odpirajo program operacij tudi za preostale bolnike. Čakalne dobe pri operacijah bolnikov z rakom se sicer po besedah predstojnika Stojana Potrča niso občutno podaljšale. "Vsi bolniki, ki so bili vpisani v knjigo za operacije, so bili operirani v manj kot treh tednih. Posebej hitro smo operirali bolnike, ki so imeli raka trebušne slinavke in raka želodca," je pojasnil.