Bolnišnice v tujini imajo sicer res nekoliko ugodnejše cene, saj na leto vstavijo tudi do 500 zaklopk, medtem ko jih na UKC Ljubljana okoli 70, je po seji strokovnega sveta za medije pojasnila strokovna direktorica UKC-ja Ljubljana Marija Pfeifer. Cene dražjih zaklopk, ki jih uporabljajo od lani, jim je medtem že uspelo znižati za 14 odstotkov, cene cenejših zaklopk, ki stanejo okoli 15 tisoč evrov, pa so od leta 2012, ko so nazadnje opravili razpis za nakup, znižali za 24 odstotkov, je še navedla.

Generalni direktor Andraž Kopač pa je opozoril, da je treba primerjati isto cenovno raven zaklopk. Oktobra bodo sicer začeli preiskušati zaklopke novega dobavitelja, ki bodo še cenejše. V prihodnje prav tako načrtujejo do 100 zamenjav zaklopk letno, s čimer bi si še izboljšali položaj v pogajanjih z dobavitelji, je še poudaril generalni direktor.

Časopis Finance je namreč poročal, da v UKC-ju Ljubljana za eno perkutano aortno zaklopko plačajo od 20.000 do dobrih 26.000 evrov, nemška bolnišnica primerljive velikosti pa največ 14.000 evrov. Po poročanju časopisa gre za popolnoma enak material, za zaklopke priznanih svetovnih proizvajalcev Edwards in Medtronic.

Dva programa za skrajševanje čakalnih vrst
Na seji so razpravljali tudi o predlogih za dva posebna programa, ki bi lahko prispevala h krajšim čakalnim dobam. Tako načrtujejo izvedbo 450 dodatnih magnetnih resonanc, ki bi jih lahko ob zeleni luči ministrstva za zdravje začeli izvajati že letos. Drugi program pa vključuje 39 dodatnih operacij palca na nogi, je po seji navedel predsednik Sveta UKC-ja Tomaž Glažar.

Obravnavali so tudi poročilo o reviziji Računskega sodišča, ki je ugotovilo, da UKC Ljubljana od leta 2011 do konca leta 2015 ni zagotavljal, da bi informacijska podpora učinkovito podpirala njegovo delovanje. Zahtevali so, da se ukrepi izvedejo v predvidenem roku, in pripravo strategije informacijske podpore, je še pojasnil Glažar.

Po Glažarjevih besedah so razpravljali tudi o usmeritvah poslovodstva glede sprememb statuta UKC-ja. Predlagali so bolj sploščeno vertikalno organizacijsko strukturo, s čimer bi bilo poslovanje preglednejšo, to pa bi prineslo tudi neposrednejšo komunikacijo zaposlenih z vodstvom. Zavzeli so se tudi za jasnejšo opredelitev pristojnosti vodstvenega kadra.