Predlog, ki je bil pripravljen v okviru Srebrne niti, bi uzakonil pravico vseh polnoletnih obvezno zavarovanih oseb v Sloveniji, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, da pod določenimi pogoji zaprosijo za pomoč pri izvedbi svoje odločitve in dostojanstveno končajo življenje. Predlog možnost izključuje za mlajše od 18 let, za ljudi brez fizioloških razlogov za trpljenje in za ljudi z depresijo, ki je duševna motnja.

Prav tako pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne bi imeli ljudje, ki trpijo zaradi naveličanosti življenja, niti tisti, ki sami niso sposobni odločati o sebi.

Recept za smrtonosno učinkovino bi izdala posebna komisija, ki bi zaradi varnosti pred zlorabami ves čas nadzorovala postopek. Pooblastila bi tudi posebnega zdravstvenega delavca, da prevzame smrtonosno učinkovino v lekarni in jo prinese bolniku. Predlog predvideva, da trpeči človek sam vnese smrtonosno učinkovino v svoje telo. Le v primeru ugotovitve, da sam tega ne more narediti, bi to učinkovino v njegovo telo vnesla druga oseba.

Avtonomija odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolnih

Kot je na torkovi novinarski konferenci dejal soavtor zakonskega predloga Andrej Pleterski iz Srebrne niti, zdajšnja zakonodaja ne ureja položaja umirajočih v trpljenju, ko jim ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba. Prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja je v takih primerih po njegovih besedah lahko rešitev.

Sorodna novica Umrla borka za pravico do dostojne smrti Alenka Čurin Janžekovič

Predlog ob tem zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti postopka pred zlorabami ali zmotami, je zatrdil pravnik Luka Mišič. Predlog hkrati določa stroge pogoje, v okviru katerih bi bila sprejeta odločitev o prostovoljnem končanju življenja. Skrbno bi bilo treba namreč prej preučiti vse možnosti za zdravljenje in se pogovoriti z lečečim zdravnikom, psihiatrom in drugimi strokovnjaki.

Po pojasnilu strokovnjakinje za zdravstveni menedžment Brigite Skele Savič pa predlog ne želi biti nadomestilo za slabo delujočo paliativno oskrbo v državi, ampak razrešuje avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolnem človeku. Sicer pa se paliativna oskrba in obravnavani predlog ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, je dejala.

Človek bi se lahko v skladu z zakonom po besedah zdravnika in nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, ki je prav tako sodeloval pri pripravi zakona, v miru poslovil od svojcev in svojega življenja.

Predlog ni dobil soglasja zdravniških organizacij

Pripravljavci zakona niso dobili soglasja zdravniških organizacij k predlogu. Vendar pa so v pogovorih zaznali, da so mlajša generacija zdravnikov in tisti zdravniki, ki intenzivno delajo z bolnimi in umirajočimi, predlogu bolj naklonjeni. Vsekakor pa bo mogoč ugovor vesti, je zatrdil Pleterski.

Pleterski je spomnil tudi na raziskavo Slovensko javno mnenje 2022, po kateri je leta 2009 evtanazijo ocenilo kot sprejemljivo 60 odstotkov vprašanih, leta 2022 pa že 74 odstotkov. Zelo podobno številko je po njegovih besedah dala javnomnenjska raziskava Ninamedie maja 2022, v kateri je 76,5 odstotka vprašanih podprlo uzakonitev možnosti, da ljudje, ki želijo končati svoje nevzdržno trpljenje, dobijo pomoč pri samousmrtitvi. Ta široka podpora je neodvisna od spola, starosti, izobrazbe in kraja bivanja ter le malo od politične in svetovnonazorske usmeritve, je dejal.

Avtorji zakona so odprli tudi spletno središče mojezivljenje.si, kjer bodo ob začetku zbiranja podpisov objavili navodila za oddajo podpisa podpore. Obenem so odprli tudi profila na Facebooku in Instagramu.

Jasno stališče do občutljive teme za zdaj podali le v Levici in SDS-u

V parlamentarnih strankah so z odzivi na zakonski predlog za zdaj skopi. Podporo so mu v torek izrazili le v Levici, jasno nasprotovanje pa so medtem izrazili v stranki SDS. Kot so v opozicijski stranki zapisali v sporočilu za javnost, so pobudo za začetek zbiranja podpisov predstavniki levih strank vložili "pod krinko društva Srebrna nit".

Ob tem v SDS-u opozarjajo, da je bil predlog zakona pripravljen v zelo ozkem krogu posameznikov, in pozivajo k široki in temeljiti razpravi. "V SDS-u vedno smo in vedno bomo zagovarjali svetost življenja, čemur sledi tudi slovenska ustava, ki govori o nedotakljivosti človekovega življenja," so še sporočili in se ob tem obregnili ob to, da je bila pobuda v DZ vložena v času pred veliko nočjo, ko kristjani slavijo Kristusovo vstajenje in večno življenje.

Tudi v Gibanju Svoboda, SD-ju in NSi-ju poudarjajo, da gre za izjemno občutljivo temo, ki zahteva poglobljeno razpravo. Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je tako prepričan, da mora biti to tema vseh državljanov, in ne zgolj odločitev katere koli politike. "To je še bolj občutljivo vprašanje kot vprašanje spreminjanja ustave, je pa res, da se moramo tudi o tem začeti pogovarjati, prehitrih sklepov pa v tem trenutku ne bi smeli dajati," je dejal vodja poslancev SD-ja Jani Prednik.

V stranki NSi menijo, da zakonski predlog obravnava temo, ki razdvaja družbo ter vanjo vnaša strah in nemir, smiselno pa se jim zdi slediti postavitvi in krepitvi dobrega sistema paliativne oskrbe, pa je pojasnil vodja poslancev NSi-ja Janez Cigler Kralj.

Javna razprava vse od oktobra 2021

V Srebrni niti očitke SDS-a zavračajo. Široka razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v Sloveniji poteka že od leta 2018, ko sta željo po takšni obliki pomoči javno izrazila Janko Pleterski in Alenka Čurin Janžekovič, je zapisal Andrej Pleterski. V društvu so osnutek zakona po njegovem pojasnilu prvič javno predstavili in ga objavili na spletni strani oktobra 2021, od tedaj pa je potekala javna razprava o njem.

Pri pripravi zakona ni sodelovala nobena politična stranka, je dejal. Prav zato so se v društvu Srebrna nit odločili, da predlog vložijo v DZ s podpisi volivk in volivcev, ne pa s podporo katere od poslank ali poslancev. Za tako podporo niso nikoli niti prosili, je zatrdil.

Sicer pa so se avtorji predloga pripravljeni sestati s predstavniki poslanske skupine SDS-a in se pogovoriti o različnih pogledih, je dodal. Pri tem je zagotovil, da zakonski predlog prinaša najvišjo stopnjo varnosti postopka pred zlorabami ali zmotami. Tako upošteva številne predloge različnih zdravniških organizacij in natančneje opredeljuje zdravstvene okoliščine, v katerih je mogoče zaprositi za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

V nadaljevanju predlog izrecno odklanja pomoč v primeru akutnih duševnih motenj, dodaja obvezno mnenje psihiatra o opravilni sposobnosti pacienta in psihiatrovo navzočnost tudi pri sklepnem dejanju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Obenem predvideva overovitev pacientove prošnje in informirane odločitve pri notarju, prenaša izdajo recepta za smrtonosno učinkovino na Komisijo RS za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, širi krog oseb, ki lahko nudijo pomoč po zakonu, na diplomirane medicinske sestre in daje pacientom možnost, da se vnaprej odrečejo skrajševanju življenja, če si tega ne želijo, je naštel Pleterski.